Revija Joker - PSP odgovarjalnik

ČLANKI
stranka » članki » drkamož - tematski članki » PSP odgovarjalnik

Lahko na kartico po USBju zadegam še kaj drugega?
Afkors. Glasba v formatih mp3, wav in Sonyjevem atrac3plus je logična izbira, čeprav mi ni uspelo pognati niti komadov s končnico .oma, ki sem jih snel s Sonyjevega Connect Music Stora, niti .at3jev. Boh. Dobra ideja so zvočne knjige (audio booki), ki jih s CDja izluščiš v mp3. In moč je brati knjige. Kako, če ne moreš poganjati aplikacij tipa Acrobat? Tako: po namestitvi Paperless Printerja (ploščkovje / www.pragnaan.com/paperlessprinter) v Wordu ali WordPadu (Notepad mi je sral kot vidra) odpri tekstovni dokument z bukvo. Nato izberi Print in v meniju s tiskalniki poklikaj Paperless Printer. V dialogu Save As izberi JPEG, nastavi Quality in sprintaj dokument v niz jpegov z imeni, dolgimi največ osem znakov. Nato jih rukni na kartico v imenik Photo in jih čitaj. Seveda se poigraj z velikostjo fonta, porezavo in podobnim, zakaj končni videz je lahko jadrno uporaben.

S tem PSPjem se kratkočasijo zvodniki, ko čakajo, da stranka opravi telovadbo na njihovem blagu.



Ampak 32 MB kartica, ki sem jo dobil poleg, za video, muziko in knjige ne bo dovolj :(.
Itak da ne. Potreboval boš vsaj tako s 512 MB, na katero lahko spraviš solidno pretvorjen del animejevske nanizanke (okrog 130 MB) ali dva, jerbas death metala ter kompletnega Miltona. PSP žre kartice memory stick duo in memory stick pro duo (duo mora biti del naziva, čeprav je razlika pravzaprav le ta, da so verzije duo manjše). 128 MB v pridejo okrog 9.000 SIT, 256 MB so po 12.000 SIT, 512 MB po 18.000 SIT, giga nekje 40.000 SIT in 2 giga segajo v 90.000 SIT. Je pa to enak medij kot pri digitalcih, tako da lahko uporabiš kartice iz njih.


Čitam o težavah s piksli na zaslončkih in gumbom, na katerem je simbol kvadrata. Kaj je s tem?
Kar se gumba tiče, se znajo problemi pojaviti ob grobijanstvu. Vsled položaja zaslončka knofa namreč ne pritiskaš naravnost noter, ampak malček postrani, zaradi česar je bolj občutljiv. Lahko se zgodi tudi, da ni čisto pokvarjen, da pa je v nekaterih igrah, ki zahtevajo posebej natančne pritiske, manj natančen. To gre šteti kot nekaj, kar je treba popraviti v okviru garancije. Iz tovarn pa prihajajo PSPji, ki že imajo a) crknjen gumb s kvadratom, b) težave z mrtvimi pikami na zaslonu, ki žarijo v drugi barvi, kot bi morali oziroma so črni. Edini način, kako to preveriti, je, da trgovcu zatežiš, naj PSP vzame iz škatle in ga vklopi.


Hecno vprašanje: lahko menjam baterijo in v igri ali filmu še vedno nadaljujem od tam, kjer sem ostal?
Ne. Če vzameš baterijo ven, bo hitra pozicija (se pravi tista, ki si jo PSP zapomni, ko ga izklopiš ali greš v meni) šla po gobe. Zato pred tako operacijo v špilu shrani pozicijo na pomnilniško kartico.

Čuda dodatkov je na voljo za PSP, saj jih zadeva vsled mnogoterih sposobnosti kar vabi nase. S temle movable sound attack destroy sistemom boste za bobničem nevarnega naredili sleherni prostor.



Kaj pa morem dodatnega kupiti?
Vsekakor je baterija, ki povprečno traja med tremi in štirimi urami, kljub zmogljivostim težava. Če si dosti na poti, je pametno dokupiti dodatno in/ali vmesnik za filanje v jeklenem konjiču. Za naslednje leto Sony kot standard obljublja baterije s trideset odstotki več alergije, khm, energije, dočim nekateri proizvajalci, recimo britanski Datel (www.datel.co.uk), že nudijo čudežne akumulatorje. A to ni vse, zakaj nabaviš lahko zaščitnike, držalnike, čistilnike, slušalke, zvočnike, podstavke, goljufalnike, torbice ... Poglej seznam na www.psp411.com/list/hardware in se čudi. Druga zgodba je, kaj od tega je oziroma bo naprodaj pri nas. Zaenkrat je položaj švoh, saj v trgovinah, kjer prodajajo PSP, ne moreš kupiti niti dodatne baterije, kamoli česa bolj eksotičnega. Ko se bo to spremenilo, obveščen bodeš. Oktobra pride Logitechov komplet playgear, kamor spadajo etui iz trde plastike, slušalke in zvočni razdelilnik (50 evrov), ter prenašalnik, v katerega zadegamo tako PSP kot več UMDjev (15 evrov).


Okej, daj mi za kolega še povej, koliko bi on dejansko odštel za PSP?
Odvisno od tega, za kaj ga bo uporabljal. Najcenejša je čista igričarska varianta, kjer potrebuješ PSP, ki pride 59.990 SIT, in pač po želji iger. 32 MB kartica je za pozicije dovolj, eventuelno pa dokupiš baterijo (uradna je zunaj menda po 50 EUR), ščitnik in boljše slušalke. Osemdeset jurjev brez softvera za fensi verzijo. Večpredstavnost je že hakeljc. Pol giga pomnilniške kartice je 18.000 SIT, slušalke moraš itak imeti boljše, kar te gotovo pride deset prešernov, USB-kabel mini A je kake tri jurje ... Ajt, trideset tavelikih. Plus baterija, zaščitnik in kak filem, pa si na slabih sto tisočakih. Za brezžičen dostop na splet so tu usmerjevalniki (okrog 25.000 SIT) ali kartice, ki znajo ustvariti access point in stanejo kakih deset somov. Ni poceni? Nikakor ne. Tudi zato je PSP, ki ti v dlan zadega moč sobne konzole, predmet poželenja.

3D grafika je v sodobnih igrah alfa in omega. A najsvetlejši in naizvirnejši PSPjev dragulj je povsem 2D tetriščina Lumines. Še je upanje za ta z licencami in predelavami zasuti sistem.

PSP odgovarjalnik objavljeno: Joker 146
september 2005