Revija Joker - PSP odgovarjalnik

ČLANKI
stranka » članki » drkamož - tematski članki » PSP odgovarjalnik

Kako s PSPjem pridem na splet?
Lahko, čeprav te bom strpal na ekspresni vlak za Banovce. Najprej moraš nadgraditi bios na 2.00, če je mašinca verzije 1.52. Šele v 2.00 namreč fašeš internetni brskalnik. Uporabi UMDje ali opcijo Network Update. Drugi korak je vzpostavitev povezave v splet. V ta namen mora PSP najti brezžično dostopno točko (access point), ki je lahko javna ali zasebna. Javnih je po večjih mestih kar nekaj, bodisi zastonjskih, bodisi plačljivih v okviru Mobitelove storitve neo WLAN. Seznam slednjih je na www.neowlan.net/slo/3.php, glede zastonjskih pa si pomagaj s stranjo www.wlan-sat.com, zlasti s forumom, Dostop in povezave. Seveda obstaja možnost vštuljenja v domačo dostopno točko koga, ki je bil dovolj neumen, da jo je pustil nezaščiteno. V meniju Network izberi Infrastructure Mode in svojo povezavo, pojdi desno in ukaži Scan. Instant wardriving, hehe, saj bo PSP našel imena dostopnih točk (SSIDe) ter izpisal jakost signala. Če točka ni zaščitena z WEP ali WPA, zlobno juhej naprej (ali, če si l33t haxx0r, juhej naprej itak). Preizkušeno na Tromostovju (Pločnik).
No, večina bi se rada v splet povezala prek lastne domače vstopne točke. To praviloma ustvariš z brezžičnim usmerjevalnikom (routerjem), kar je pri boljših modelih, kakršen je Asusov WL-500g, mala malica. V PSPju lahko pri novi povezavi dodeljevanje naslova IP, maske podomrežja in podobnega pustiš na automatic. Vpiši ključ WEP ali WPA, ki ga dobiš od svojega routerja, če je povezava zaščitena (absolutno priporočljivo), in se poveži. Druga možnost so kartice, ki naredijo access point. Pri obojem lahko pademo v strokovne debate, ki jim ne bo ne konca, ne kraja, zlasti če bo šlo kaj narobe. Zato v tem primeru svetujem sprehod po mn3njalniku, podizbi drkamož.
Ko test povezave uspe, zalaufaj lični brskalnik. Ta uporablja navidezno tipkovnico v slogu mobilnih telefonov, v kateri se boš, če si vajen tipkati SMSe, takojci znašel (za hitrejše vnašanje so tu pripravljeni httpji, .comi ...). O tem, da je moč shranjevati zaznamke, ni dvoma, in jasno je, da drsnik deluje kot miška, da L in R omogočata selitev po straneh ter da z digitalnim križcem preskakuješ po hiperpovezavah. Ni težav z anigifi, prisotni so piškotki in zgodovina, zapomni si prijavitvena imena, le igric v Flashu ne boš nabijal in CSSji niso docela zrihtani. Problem je neprilagojenost tipične strani PSPjevemu zaslonu. Treba je kar nekaj pomikanja, da si predstavljaš celotno sliko pagine, in na grafično izdatnih straneh zna zmanjkati pomnilnika. No, kljub temu sem čekiral Hotmail, šerifil po mn3njalu in dljal videote z www.yourpsp.com. Ta je sploh odskočna deska za ročno spletkarjenje, saj je prilagojena konzoli in nudi par spotov ter filmčkov. Te dolpotegneš po brezžični povezavi in jih shraniš na kartico ali jih pobereš s PCjem ter jih na PSP rukneš po USB-kablu. In, jasno, paket dodatnih prog ter vozil za WipeoutPure.


Saj Sonyju ni treba garati. Prepusti naj delo domačim zanesenjakom in PSP bo imel goro navdušenskega softvera!
Se strinjam in Sony bojda razmišlja v tej smeri. A homebrew software, doma narejeno programje, je obsojeno na nemilost, predvsem zaradi piratstva. Biose do 1.50 so namreč lomilci razdrli in udejanjili poganjanje iger s kartic, že prej pa so se na spletu pojavile preslikave UMDjev. Tako je Sony od 1.51 dalje ubil zagon lastnih aplikacij, s čimer je zamoril pirate - in navdušence, ki bi radi na PSPju gonili emulatorje. Proizvajalec kani v igre celo peči nadgradnje biosa, ki bodo postopek izvedle ob prvem zagonu. Skratka, ne glede na to, ali imaš 1.52 ali 2.00, emulatorjev do nadaljnjega ne boš mogel poganjati, ker si je Sony vzel pravico prve noči. Hekerji pa seveda žokajo naprej in vojna se nadaljuje (zadnji uspeh je famozni downgrader, s katerim naj bi lahko bios znižaš na 1.50, čeprav imaš višjo verzijo, kar sicer ni mogoče - glej mn3njalnik).


O filmih na UMDjih si lahko zadnjič napisal bore malo. Daj več zdajci takojci.
Yes, master jedi. Kakovost je zelo v redu: vrhunska ne zato, ker slika pri 480 x 272 ni taka kot DVDjska in je vseeno kanec neostra, slaba pa ne, ker je zadevščina ipak soliden predvajalnik dokaj kakovostnih filmov. V dlani. Na tem mestu moram zopet izpostaviti, da Sonyju zamerim, da PSP nima videoizhoda. Meniji so prirejeni, zvok ni obkrožajoč, temveč stereo, in zvočnički se ne obnesejo. Je pa priklop dobrih slušalk razodetje zvenenja MPEG-4 / atrac3plus in sluhati Dream of Mirrors iz koncerta Maidnov na sekretu med peko rjavih potičk je izkušnja par excellence (Dickinson prispeva, da laže iztisneš). Baterija pri sukanju filma, kar stalno goni UMD, traja nekako tri ure. Vmesni meni je playstationovski in ima med naprednejšimi opcijami skakanje po poglavjih, spremembo kota, nastavitev zaslona, ponavljanje diska ali poglavja ter repeat od zaznamka A do B. Še kaj? Aha, podnapisi. Vidni so nadmočno in pri Spideyju so tudi slovenski (ter islandski, mhm). In če greš vmes v osnovni meni ali konzolo izklopiš, bo film nadaljeval od tam, kjer si končal, tako kotigre.


Kajpa lastni videoposnetki? Kako jih morem zreti?
Najprej potrebuješ kabel USB, s katerim boš spravil datoteke na kartico. Kakšnega? Praviloma ima oznako mini-A, vendar to, kar piše na paketu, ni vedno res. Primer: za prvi test me je nategnil proizvajalec kablov, ki je imel na zavoju napisano 'mini-A', čeprav je bil kabel mini-B. Nakar sem v članku narobe zapisal to, katero vrsto kabla potrebuješ. Sorči. Skratka, priključek na drugi strani ne sme biti mali, skorajda okrogli, ampak nepravilne oblike. Nesi PSP s sabo, ko ga kupuješ. Ko imaš pravi kabel, ftakni en konec v PC, drugega v PSP in v meniju izberi USB Connection. PSP se bo predstavil kot nov odstranljiv pogon.

Prepričan sem, da si tudi ti s svojimi kolegi in kolegicami videti tako lep, ko se brezžično povezuješ za igranje. Samo da vam ne smrdi iz ust.

Struktura pomnilniške kartice je takale. Koren vsebuje imenik PSP, v katerem so podimeniki Game (dodatna vsebina za igre), Music (muzika), Photo (nage babe), Savedata (shranjene pozicije iz špilov) in System (recimo datoteke iz brskalnika). Logično bi bilo, da bi ustvaril podimenik Video in sem prenesel posnetke. Vendar ni tako. V korenskem imeniku, torej tam, kjer je mapa PSP, naredi imenik MP_ROOT in v njem mapi 100mnv01 ter 100anv01. Hecni imeni? Ja, toda za teorijo ni prostora. Formata za video sta MPEG-4 in 3GP, ki je namenjen mobilnim telefonom, a je v bistvu MPEG-4 v nižji privzeti ločljivosti (176 x 144). Vsled določenih omejitev PSP s kartic ne predvaja posnetkov v 480 x 272, temveč maksimalno 320 x 240 (četrtinski VGA - QVGA) oziroma v 160 x 120 (QQVGA). A medtem ko bios 1.52 podpira le kodek MPEG-4 simple profile, so v 2.00 dodali boljšo obliko, MPEG-4 AVC (Advanced Video Coding), znanega tudi kot H.264. Prekodirati video ni velika težava, bolj bodo najedale velikosti, ki bodo pri daljših posnetkih dosegle par sto mega. Za konverzijo sem na ploščkovje dal Xilisoftov PSP Video Converter (www.xilisoft.com/psp-video-converter.html) in 3GP Converter (www.nurs.or.jp/čcalcium/3gpp). Oba dobro rabita namenu, pri čemer je prvi hitrejši in ima več opcij, a je komercialen. Pri namestitvi zastonjskega 3GP Converterja izberi angleščino iz roletnega menija spodaj levo in zgoraj poišči 'Customized MP4 for PSP (Direct, Renamed)'. Ko boš program pognal, v zgornje okno potegni filet, v spodnjem pa nastavi kakovost. Ločljivost je 320 x 240, fps je število slik na sekundo (15 ali 29,97), nato sta tu bitrate (višja kot je cifra, gladkejši bo video) in zvok. Datoteko daj v mapo 100mnv01 na kartici in uživaj. Pazi: filetek mora biti imenovan kot M4V(pet cifer).mp4, sicer ga PSP ne bo videl. MarioGalunicGreatestPerformances.mp4 ne bo vžgal, M4v00212.mp4 bo. Laže bo s PSP Video Managerjem (www.sharewareguide.net/Audio-Multimedia/Video-Tools/psp-video-manager.html), ki proces avtomatizira. Še: navadni posnetki MP4 gredo v mapo 100mnv01, AVCji v 100anv01. No ja, video na kartici je znanost, ki sem se je le dotaknil in ki si zasluži poseben odgovarjalnik. Ali Google.

PSP odgovarjalnik objavljeno: Joker 146
september 2005