|
ČLANKI
Nintendo 2DS
...
Sneti
Norija okrog globinsko-stereoskopsko-3D slike, kakorkoli ji že hočeš reči, se je polegla. Izdelovalci so našli nove limanice za mamljenje novosti željnih, na primer 4K, 3D pa je v kinih in na televizorjih postal nekaj običajnega. Ter nekaj, česar dosti ljudi ne mara ali sploh ne uporablja. To je ugotovil tudi Nintendo in nastal je 2DS, zadnja inačica njihove (na tujem) izvrstno prodajane ročne konzole 3DS.
Prav otrokom je 2DS v osnovi namenjen. Školjkasta zasnova je preteklost in naprava je zdaj enoten kos konkretno trde plastike. Zgoraj je širša kot spodaj, tako da je oblika edinstveno klinasta, in lepo sede v roko. Ima enako velika zaslona kot 3DS; zgornji je večji in ne zaznava dotikov, spodnji je manjši in jih, tako da po njem šlataš s prsti ali priloženim perescem. Dimenzije so primerljive z odprtim navadnim 3DSom, so pa gumbi razporejeni nekoliko drugače in bolj štrlijo iz podlage, tako kot digitalni križec. Bistvenejša sprememba sta gumba L in R pod kazalcema, ki se ukrivljata po robu in sta večja kot prej. Ostalo je pretežno enako, le na drugih mestih, od reže za module, ki sprejme tudi stare DSove, do prostora za SD-kartico (priložena je 4 GB), kamerice spredaj in dveh zadaj – čeprav je to hecno, saj globinskih podob, ki jih dotični snemata, ni več moč prikazati. Ni pa gumba za wi-fi, kajti to opcijo najdeš v meniju. In zvok je mono, medtem ko izhod za slušalke ostaja stereo. Združljivost na vseh področjih je seveda stoodstotna. Vse igre za 3DS delujejo na 2DSu, saj stereoskopija ni nikjer pogoj. Pod črto je 2DS prijetno cenejša alternativa klasičnemu 3DSu. Ta je bolj imeniten in ličen, a vsakdo si ga ne more privoščiti in morda bo ravno tistih par desetakov odločilnih pri nakupu. 2DS cilja na otroke in v njihovih rokah se bo počutil najbolj domače. Vseeno pri tem priporočam nakup zaščitne torbice, saj bi znala ekrančka v šolski torbi kljub zaščitenosti utrpeti kako razo ali hujšo poškodbo. Za starejše oziroma tiste z večjimi dlanmi pa je boljši predimenzionirani XL, saj se z njim prsti ne bodo ukrivili v večni krempelj. To je resna nevarnost, saj je za Nintendov(sk)e igre značilno, da jih ne moreš nehati igrati. |
|
|