Revija Joker - Zora bioničnega človeka

ČLANKI
stranka » članki » vedež » Zora bioničnega človeka

Stroj v službi človeka
Škripci, vzvodi in vzmeti lahko do neke mere posnemajo določene sklepe, recimo kolenskega ali skoč­ne­ga. A omejuje jih mehanska narava, ki za zapletenejše operacije potrebuje ročni nadzor. Predvsem pa se ne znajo samodejno prilagajati spreminjajočim se pogojem. Tu nastopi elektronika, ki jo povežejo s koračnimi motorji. Boljša računalniško oplemenitena kolena in pete zato ne omogočajo le hoje, marveč tudi tek, ne da bi jih za to moral posebej nastavljati.
Med največjimi stručkoti na tem področju so sosedje Avstrijci, ki izdelujejo C-leg, enega najbolj razširjenih kolenskih sis­temov. Žal je reč ustrezno draga, okrog dvajset tisočakov samo sklep, brez 'montaže' ter 'okovja', in je naše zdravstveno zavarovanje ne krije. Do nje moraš samoplačniško, kar je spodbudilo akcije zbiranja pokrovčkov plastenk. Tega se je prvi domislil mn3njal­ni­­čarjem dobro znani Anže Pratnemer. Njegov solo podvig je botroval temu, da z zbiralnimi akcijami nadaljuje športno humanitarno društvo Never Give Up. Obstajajo še dražje in bolj­še raz­ličice, nudijo recimo dovolj močan motor, da dvigne tvojo težo pri hoji po stopnicah. A kljub ceni gre za napravo, namenjeno vsakodnevni rabi. Sklepi za športno dejavnost, pri kateri so nujne odzivnost, moč in zdržljivost, so v lastnem cenovnem razredu.
Samodejne proteze so sicer fine, a jim manjka važen člen: zavesten in hkrati intuitiven uporabnikov nadzor. Tu stopimo na področje prave bionike, ko stroj na nek način postane del človeka samega, ne le njegovo orodje. Zaenkrat poznamo štiri načine, kako to doseči: eksoskelete, nadzor prek elektrod z drugimi mišicami, nadzor z zaznavanjem impulzov perifernega živčevja in nevralne vmesnike, ki ukaze berejo neposredno iz možganov.

Težko je verjeti, da tale kos železja in elektronike sta­ne dvajset tisoč evrov. Pa gre za enega osnov­nej­ših modelov, ki omogoča le 'zaklep' kolena, da ne klecne pod obremenitvijo, in ga samodejno iz­tegne, ko pritisk popusti. C-leg je delo dunajs­ke­ga Bocka. Proteza, ki omogoča skoraj naravno hojo ali celo tek, denimo rheo, je kar petkrat dražja. Slednjo izdeluje islandsko podjetje Össur, ki je poleg Avstrijcev in ameriškega Freedom Innovations glavni igralec na trgu pametnih sklepov.

Zora bioničnega človeka objavljeno: Joker 229
avgust 2012