Revija Joker - Mož za pestjo

ČLANKI
stranka » članki » vedež » Mož za pestjo

Kratka zgodovina, prvi del
Medijsko zvezdništvo je bilo Bruceu položeno v zibko, kajti njegov oče Hoi-chuen Lee je bil operni pevec. Hoi-cheunov četrti otrok, ki ga je mati Grace Ho v letu in ob uri zmaja rodila v San Franciscu, je dobil ime Jun-fan (Bruce ga je menda imenovala me­dicinska sestra), družina pa se je kmalu vrnila v Hong Kong.
Tam je Bruce že kot otrok začel nastopati v filmih in jih do polnoletnosti posnel dvajset. Šola ga ni zanimala, raje je igral in se ubadal z latinskoameriškim plesom cha-cha-cha, ki ga je zaobvladal do te mere, da je sčasoma postal prvak Hong Konga. Ni bil silak, ki bi zbijal vse po spisku, je pa težko sedel pri miru in rad se je udeleževal uličnih pretepov, zlasti z angleš­ki­mi mulci, ki so kitajsko mulčad dražili zaradi domnevne inferiornosti. Čudno? Ne pozabimo: ko je Bruce odraščal v štiridesetih in petdesetih letih prejš­nje­ga sto­letja, je bil Hong Kong britanska kolonija. Da bi se okrepil, se je začel pri trinajstih letih uriti v borilni veščini wing chun pri mojstru Yip Manu. Napredoval je hitro.
Ko je dopolnil osemnajst let, so ga starši brez ceremonij spokali na parnik, namenjen v Združene drža­ve. V San Francisco je prispel s sto dolarji v žepu in pri vstopu ni imel težav, ker se je tam rodil. Za pre­živetje je začel poučevati ples, čez čas pa je odšel v Seattle, kjer je prijatelju pomagal v restavraciji. Hkrati se je vpisal na univerzo, kjer se je trdovratno izpopolnjeval v angleščini in diplomiral iz filozofije. To že razkriva Bruceovo stalno željo po preučevanju okolice in sebe.
V urjenju borilnih veščin se je usmeril zlasti v analizo boja na razumsko-duhovni ravni. Borba ga je privlačila, a še zdaleč ne le na ravni tega, da nekoga pre­­mlatiš, ker ti je vzel liziko. V kung fu (to je na Zahodu krovni pojem za kitajske borilne veščine, ki jim tam rečejo wushu) je vpletel jin, jang ter borbo z lastnim egom, ki je bržda največji sovražnik duha. Treniral ni toliko zato, da bi zmagal, marveč, kot je izjavil: "V konč­ni fazi je borilna veščina iskreno izražanje sebe."
Ni minilo dolgo, da je začel borbo poučevati. Krog učencev je bil spočetka ozek, a se je razširil do te mere, da je lahko odprl svojo šolo, Jun Fan Gung Fu Institute. To se danes, ko je takih templjev kot peska in trave, ne sliši kot kaj posebnega, a tedaj so v Ameriki poznali kvečjemu judo. K podjetnosti ga je spodbudila brhka bela učenka Linda Emery, s katero sta se zapletla in se leta 1964 poročila. Par se je odselil v kalifornijski Oakland, kjer je odprl drugo vejo šole.
Prav tam so Bruca izzvali Kitajci iz San Francisca, saj jim ni bilo všeč, da zahodnjake uči starodavnih narodnih skrivnosti. Bruce je dodeljenega nasprotnika porazil in si s tem pridobil pravico, da nadaljuje z in­štruk­cijami. Vendar ni bil zadovoljen, saj se je po svojem mnenju pretirano utrudil in porabil preveč časa - nad tri minute. Odtlej se je srdito posvetil pridobivanju moči, hitrosti in kondicije. Istočasno pa razvoju lastne borilne veščine, ki bi odpravila po njegovem mnenju nepotrebne gibe in postala najčistejši izraz boja. Imenoval jo je jeet kune do, pest, ki prestreza.

Mož za pestjo objavljeno: Joker 228
julij 2012