|
![]() ...
Tri kilometre izven centra Seattla leži pokopališče. Na eni od tamkajšnjih belopeskovnih potk trudni romar Sneti sede na kamnito klop, na kateri je napis: "Ključ do nesmrtnosti je, da najprej živiš življenje, vredno spominjanja." Prispel je. Ko mu oko zaide na nagrobnik, na njem prebere: 'Bruce Lee, 27. november 1940 - 20. julij 1973'. Od tod se bo za vas spominjal spoštovanega brcača, nastopača in modreca.
Bruce Lee ni toliko ime kot kliše v slogu pirata in nindže. Ni več človek iz mesa in krvi, ampak Brusli - pretepač brez para, pravljični junak, legenda, ki ukrivlja prostor in čas, čefurski vzornik, ki je pred štiridesetimi leti v Kinu Šuškavac, ee, Kinu Šiška botroval bajni prodaji vstopnic, v Mostarju pa so mu zgradili kratkoživi spomenik (pravega ima v Hong Kongu). Zakaj je toliko čapcev škrbastih? Ker trenirajo z nunčaki!
Slednje je res. Vendar to še zdaleč ni edino impresivno dejstvo o človeku, ki je enim smešen možic in aroganten bedak, drugim pa car in vzor - in to ne tiste sorte, ko si želiš biti on, da bi premlatil vso Prištino. Si vedel, da je Bruce Lee delal sklece na dveh prstih ene roke? Da je bil eden prvih učiteljev kitajskih borilnih veščin v Združenih državah, ki je inštruiral zahodnjake? Da je na turnirju v karateju leta 1964 izvedel one-inch punch, ki je nasprotnika, mojstra borilnih veščin Boba Bakerja, odbil dva metra nazaj? "Naslednji dan nisem mogel v službo, ker so me rebra preveč bolela," je kasneje dejal Bob, Leejevi soigralci v filmih pa so pripovedovali, da je občutek, ko so prejemali brce 173 centimetrov visokega in 60 kilogramov težkega Kitajca, tak, kot bi vanje priletel avto. Vendar Bruce ni bil rojen superman, ampak je uspeh dosegel s trdim delom, vztrajnostjo in kancem sreče. Telesno je bil svojčas vse prej kot perfekten, saj so ga zavrnili na naboru za vojsko in je nosil kontaktne leče. Le s trdno voljo in treniranjem najmanj dve uri vsak dan, naj je deževalo, snežilo ali kurilo, je dosegel svojo znamenito formo. Po stanovanju si je puščal motivacijske listke, prepiral se je z ženo in bil frustriran glede položaja Kitajcev v Ameriki. Od Hong Konga do Hollywooda je prehodil dolgo pot in kdove, kaj bi še dosegel, če ga ne bi obiskala Matilda. To je zgodba o človeku, ki je o sebi rekel: "Odkar pomnim, se mi zdi, da imam v sebi ustvarjalno in duhovno silo, ki je večja od vere, ambicije, samozavesti, odločenosti, vizije. Je vse to skupaj." Zgodba o možu za pestjo. |
poglavja članka:
![]() Uvod ![]() Kratka zgodovina, prvi del ![]() Kratka zgodovina, drugi del ![]() "Vse znanje na koncu pomeni poznavanje sebe" ![]() "Ubadati se z borilnimi veščinami pomeni biti vešč življenja" ![]() |
|