Revija Joker - Zvezdam naproti

ČLANKI
stranka » članki » vedež » Zvezdam naproti

Vesoljska tekma se prične
Za časa Potočnika se je človek povzpel na dobrih deset kilometrov višine, medtem ko so se baloni brez posadke dvignili še trikrat više. A njegovi postulati so pomagali nemškim raketnim znanstvenikom z Wernerjem von Braunom na čelu, da se je človeški objekt pofočkal v vesolje že leta 1942. Kasneje začrtano mejo sto kilometrov je namreč prva prečila nemška teroristična raketa V-2, dasiravno je bil njen namen sejanje smrti med Londončane, ne odkrivanje nebes. Baje so poskusi navpičnega leta dosegli celo višino 200 km.

12-tonska in 14-metrska raketa V-2 je bila drago in neučinkovito orožje, saj je stala za štiri bombnike, 3000 izstrelitev pa je vzelo 'komaj' okoli 7000 živ­ljenj. A njen namen je bil psihološki. Raketiranje je bilo nekaj novega, radars­ke zaznave ni bilo, protiobrambe prav tako ne in zaradi leta s štirikratno hitrostjo zvoka je projektil priletel v čisti tišini.

Nacistični raketni program je bil iztočnica vesoljske tekme, ki se je začela kmalu po drugi svetovni vojni. Američani in Sovjeti so namreč planili po nemškem znanju in zasegli stotine vagonov raketne tehnike, pri čemer so prvi dobili von Brauna in njegove sodelavce iz slavne vasice Peenemünde. V strahu pred rde­če­armejsko nemilostjo so se znanstveniki namreč raje predali Zahodu. Prvih nekaj let so vsi eksperimentirali in izpopolnjevali zaplenjene primerke V-2 ter v zrak po­ši­ljali mušice, miši, opice in pse. To so bili seveda tako imenovani podorbitalni leti, torej gor in takoj nazaj. Nato sta se v začetku petdesetih obe strani pridušali, da kanita v letu 1957 utiriti objekt v orbito. A kljub moštvu z več izkušnjami in nekaterim uvodnim uspehom, kakršna je prva fotografija z višine 400 kilometrov, ZDA spočetka niso imele sreče.

Prva više razvita žival, ki se je vrnila iz dotika vse­mirja, je bil ruski pes Cigan (1951). Njegova rojakinja Lajka ni imela te sreče, saj je med obkro­že­njem modrega planeta v Sputniku 2 leta 1957 umrla. Resda je bilo tako načrtovano, kajti tehnologija za vračanje iz orbite še ni bila razvita, vendar pes ni bil samodejno uspavan, marveč je zaradi napake zgorel. Najpomembnejši pa je bil ameriški šimpanz Ham (1961), ki je dokazal, da v breztežnosti ni težav z motoriko. Zaradi treninga z metodo elektrošok ali banana je uspešno vlekel ročice in pritiskal stikala ter se po četrt ure afnanja po brezmejnem onkraju vrnil srečno vrnil domov.  

Sovjetski program je vodil genij Sergej Koroljov. Čeprav v tistem času javnost, kamoli Zahod, njegovega imena ni poznala, je bil prav on najbolj zaslužen za prednost srpa in kladiva. Veliko zmago je Kremelj dobil 4. oktobra 1957, ko je Sovjetska zveza izstrelila balistično raketo s prvim umetnim satelitom, imenovanim Sputnik. Operacija je bila popoln uspeh. Polmetrska zloščena krogla se je ujela v tirnico 215 kilometrov visoko in v poldrugi uri obkrožila planet. Ker je na kratkih valovih oddajala svoj znameniti bip-bip-bip, ji je sledil ves svet. Naslednje tri mesece kroženja se je Sputnik polagoma spuščal, nakar je po 60 milijonih prepotovanih kilometrih zgorel.

Sputnik je v nebo ponesla vojaška raketa iz izstrelišča Bajkonur. Sprva so planirali tonski objekt, poln opreme, nakar so zaradi naglice oblikovali pre­prosto ter zapomnljivo kroglo s štirimi antenami. Večina tovora 80-kilogramske konstrukcije je predstavljal oddajnik. Od Sputnika kajpakda ni ostalo nič, je pa po muzejih moč videti njegove rezerve.  

Zvezdam naproti objavljeno: Joker 227
junij 2012


sorodni članki