Revija Joker - Zvezdam naproti

ČLANKI
stranka » članki » vedež » Zvezdam naproti

Definicija vesolja
Izraz vesolje nima jasne definicije. Gre za prostorsko-časovni kontinuum, v katerem sobivata snov in energija. V povprečju je to idealen vakuum z gostoto par vodikovih atomov na kubik in temperaturo nekaj kelvinov. Ampak za ta članek ni toliko pomembno 'kaj je vesolje', marveč 'kje je' oziroma 'kje se začne'.  
Naš planet obdaja atmosfera, plašč plinov, ki ga drži skupaj Zemljina gravitacija. Večina mase ozračja je zgoščena na prvih 15 kilometrih, čemur rečemo troposfera. Drugi obroč je stratosfera, kjer je največji del ozona, ki ovira pot ultravijoličnim žarkom in daje nebu sinjino. V mezosferi, ki sega od 50 do 80 kilometrov visoko, zgori večina meteorjev. Nato se prične 600-kilometrski sloj termosfere, čemur sledi poslednji pas, eksosfera. Redki vodikovi in helijevi atomi tod ne trkajo več prosto med seboj, marveč se obnašajo po pravilih kozmosa in so vpeti v krožnice. Na točki, kjer jih sila sončnega sevanja iztrga iz ujema gravitacije, se Zemljina atmosfera dokončno zaključi. To je na okoli 190 tisoč kilometrov nad površjem oziroma na pol poti do Lune.

Hubblov teleskop, dobra dva metra široko kukalo, je 560 kilometrov visoko. Mednarodna vesoljska pos­taja je še bliže. Je to sploh vesolje? Uradno je, reče pa se temu pasu nizka orbita in z izjemo misij Apo­llo astronavti dlje niso šli.

Uradno smo rob vesolja postavili dosti niže. Mad­žars­ko-ameriški fizik Theodor von Karman je zagovarjal mejo tam, kjer bi moralo klasično letalo, da bi se obdržalo v zraku, leteti s tirno hitrostjo, oziroma tam, kjer postane vpetost v orbito sploh mogoča. Izračuni so se približali razdalji sto kilometrov od površja. Mednarodno zrakoplovno telo FAI (Fédération Aéronautique Internationale) je predlog sredi prejšnjega stoletja sprejelo in odtihmal se na tej višini prične vesolje, mejniku pa pravimo Karmanova ločnica.
Taka definicija je dobrodošla iz več razlogov. Rabi kot opo­ra za beleženje dosežkov, loči astronavtiko od aviacije in je osnova za vesoljsko pravo, saj razmejuje državni zrak od nikogaršnjega prostora. Pogodba o vesolju pravi, da je vse nad Karmanovo linijo, vključ­no z Mesecem in ostalimi nebesnimi telesi, neosvojljivo, na voljo vsem in izključno za miroljubne namene. Namestitev orožij za masovno uničevanje je prepovedano tako v orbiti kot na skalah.  

Američani so mejo vesolja postavili na 80 kilomet­rih, zato so dobili astronavtsko broško mnogi piloti raketoplana X-15, četudi je do Karmanove me­je uspelo priti le enemu (1967). Drugače je tole že davno upokojeno ekspirementalno letalo ame­riš­ke vojske brez pravega namena. V zrak ga je dvig­­nil bombnik B-52 in še vedno drži avionski rekord hit­rosti: 7200 km/h. (Najurnejše neraketno letalo je drugače SR-71 blackbird - 3500 km/h.)

Zvezdam naproti objavljeno: Joker 227
junij 2012


sorodni članki