Revija Joker - Zvezdam naproti

ČLANKI
stranka » članki » vedež » Zvezdam naproti

Vesolje naprodaj
Komercializacija vesolja je širok pojem, ki pokriva vsakršno vsemirsko početje, ki prinaša zaslužek, torej je praviloma v domeni zasebnih družb. Prvi dobič­konosni dolarji so se nad Karmanovo ločnico dvignili že leta 1962, ko so televizijske mreže in telefonski operaterji lansirali satelit Telstar 1, da je posredoval sliko in besedo čez Atlantik. Podvigu je sledilo mnogo posnemovalcev in danes okoli Zemlje kroži na tisoče komercialnih satelitov. Sprva sta satelite dvigovali ameriška in sovjetska agencija, leta 1984 pa se je pojavil prvi komercialni ponudnik izstrelitev, francoski Arianespace. Odtlej večino tovora v orbito pošlje zasebni sektor.

Tole ni fotomontaža, marveč gre za šalo enega od astronavtov iz leta 1984. Vesolje pač ponuja nove in brezmejne možnosti za zaslužek in kmalu se bo pri koritu drenjalo veliko zajemalk. S tem bo treba dopolniti oziroma ustvariti resne vesoljske zakone. Zaenkrat velja, da je vse v vsemirju javna dobrina, toda glede na načrtovanje rudarjenja na asteroidih to pravilo kmalu ne bo več pilo vode.

Doslej so ljudi v vesolje nosile državne agencije, med katere se je leta 2003 vpisala kitajska. Vseeno vesoljski turizem, dasi v izredno butični obliki, obstaja in ga že enajst let izvaja tvrdka Space Adventures. Potencialni kandidat mora prestati izčrpen zdravniški pregled in šest mesecev urjenja ter plačati okoli 30 milijonov dolarjev. Itinerar je preprost: v Kazahstanu se vkr­caš na raketo Sojuz, ki te ponese na Mednarodno vesoljsko postajo. Tam teden dni v breztežnosti delaš kozolce, loviš bonbone z usti in streljaš plišaste jezne ptiče, nakar se vrneš, upajoč, da se bo padalo na ruski kapsuli odprlo. Po novem za doplačilo petnajstih milijonov nudijo uro vesoljskega sprehoda, sprejemajo pa že predprijave za izlet okoli Lune, ki ga vrednotijo na sto milijonov.

Japonska državna vesoljska agencija JAXA testira mnogo naprednih tehnologij. Levo je njihova sonda Ikaros z razprtim 20-metrskim solarnim jadrom, v katerega trkajo fotoni, desno pa Hayabusa, ki jo žene ionski pospeševalnik. Slednja sonda je bila prva in edina, ki se je spustila na asteroid, vzela vzorec, vzletela in se vrnila na Zemljo (2010).

Ena od vesoljskih izletnikov je bila uspešna in izob­ra­žena Iranka Anousheh Ansari, ki je skupaj z možem sponzorirala Ansari X Prize, prvi natečaj za zasebni vesoljski polet. Tekmovanje je drugače razpisala fundacija X Prize, ki hoče po zgledu sličnih izzivov iz zore letalstva spodbuditi privatnike k investicijam in raziskavi takih poletov. Znano je namreč, da je NASA zaradi vpetosti v birokracijo toga in manj učinkovita, medtem ko bi znale sveže zamisli in izvedbe pohitriti razvoj vesoljskih tehnologij. Pogoj za osvojitev nagrade, ki je znašala deset milijonov dolarjev, je bil dvakratni zaporedni let nad mejo sto kilometrov brez podpore državnih sredstev.

Tole je Sojuz-TM, s katerim Rusi furajo robo in ljudi na vesoljsko postajo ISS. Prvi neastronavtski vesoljski potnik je bil leta 1990 japonski novinar Toyohiro Akiyama. Podvig je plačala država. Titula prvega samoplačniškega vesoljskega turista pa gre 60-letnemu milijonarju, sicer astronavtičnemu zna­n­­­st­veniku Dennisu Titu (2001). Sledilo mu je šest drugih gotovinarjev, med njimi Richard Garriott (2008), ustanovitelj Origina in oče serije Ultima.

Na razpisu je sodelovalo šestindvajset ekip iz sedmih različnih držav, cilj pa je prvi (in edini) dosegel krožek Mojave Aerospace Ventures, v katerem je sodeloval soustanovitelj Microsofta Paul Allen. Črnino so leta 2004 dosegli z raketoplanom SpaceShipOne, ki ga je v zrak dvignil reaktivec White Knight, pristalo pa je samo od sebe. K projektu je nato pristopil 'devičnik' Richard Branson in skupaj s konstruktorji letala osnoval podjetje Virgin Galactic. To se promovira kot prvo izletniško plovilo za skok v vesolje in nazaj. Prijavnica na njihovi spletni strani navaja ceno 200.000 dolarjev, prvi vplačniki pa naj bi modri planet od zgoraj videli leta 2013. Baje so prodali že petsto kart, najmanj dve naj bi kupil Mirko Tuš. Tuš Mobil je navsezadnje razpisal nagradno igro, katere zmagovalec bo prejel "bon za suborbitalni let v vrednosti 136.000 EUR."

Virginovo vesoljsko letalo se imenuje SpaceShipTwo. Gre za izboljšano, osempotniško različico izvirnika, ki je imel le tri sedeže. Na višini 15 kilometrov se bo odcepil od nosilnega aeroplana in v minuti dosegel hitrost 4200 kilometrov na uro, ki ga bo ponesla do magične meje sto kilometrov. Potniki se bodo za kratek čas lahko odpeli in čutili navidezno breztežnostno stanje, nakar bo krilatež, ki zaradi nizke hitrosti nima težav s pretiranim segrevanjem, odjadral proti letališču. Ura veselja za 200 jurjev.

A čeprav je Bransonova firma najbolj znana, ni edina, ki se pripravlja raketoplanske podorbitalne polete. V to smer gresta celo Boeing in Lockheed Martin, a brez časovnih okvirov. Še bolj nedoločljivi so daljnosežni projekti, ki namesto nekajminutnega dotika vesolja obljubljajo turistična utirjenja v orbito. Natečaj America's Space Prize, ki je zahteval točno tak zasebni podvig v zameno za 50 milijonov dolarjev, je namreč zapadel brez enega samega poskusa. Bo Googlov Lunar X Prize bolj uspešen. Ta za milijonskega dvajsetaka spodbuja firme k izstrelitvi robota na Mesec.

Trenutni ameriški administraciji raziskovanje Meseca ni prioriteta, saj je Obama mnenja, da bi bila ponovitev misije izpred štiridesetih let pretežno z včerajšnjo tehnologijo neinovativen in drag korak nazaj. Ostale vesoljske agencije so drugačnega mnenja. V preteklih letih so zato Luno ciljali in zadeli Japonci, Evropejci, Indijci in Kitajci. Vsi imajo v svojih programih trdno namero gor spraviti človeka do 2025 in tam postaviti postojanko.

Pri trženju vesolja ne gre brez omembe družbe SpaceX, ki namesto vesoljskega aviona, ki zna pristati, v sodelovanju z Naso pripravlja navadno potniško kapsulo za do sedem ljudi, namenjeno prevozu na ISS. Tovor jim je že uspelo dostaviti. Ali ima z njo šef Elon Musk turistične načrte, ne pove.

Človeško začetno odkrivanje vesolja ni bilo le plod zvedavosti, marveč je vesoljsko tekmo rodila hladna vojna, kazanje mišic dveh velesil. Zato dolarji in rublji niso bili vprašanje. Po razpadu Sovjetske zveze takega gonila ni bilo več. Misije so bile bolj premišljene in manj daljnosežne, k čemur so kajpak pripomogli ma­njši finančni odmerki. Kdo bi celo pomislil, da je za napredek boljša tekmovalnost, ne sodelovanje. No, resnici na ljubo je bilo v zadnjih desetletjih veliko podvigov in dosežkov, le tako populistični niso bili, da bi polnili prve strani časnikov. Vendar smo na pragu nove dobe odkrivanja bližnje in daljne črnine, kajti na podiju so sveži igralci. Na eni strani so to privatne firme, na drugi nove vesoljske države. Naslednja desetletja bodo zaradi tega bolj zanimiva, kot so bila pretekla. Temu primerno bo povpraševanje po ustreznem kadru, zato ni napak razmislek v to smer, če si še dovolj mlad.

Najnovejša vesoljska vest je prihod tovorne rakete Dragon od privat firme SpaceX na ISS konec prej­šnje­ga meseca. To je prvi stik zasebnega plovila z vesoljsko postajo. Za podjetjem stoji milijarder Elon Musk, ustanovitelj PayPala in Tesle Motors.

Zvezdam naproti objavljeno: Joker 227
junij 2012


sorodni članki