Onkraj potrošništva
Namen črtne kode je bil torej poenostaviti trgovsko poslovanje, a se je hitro izkazalo, da poceni sistem deluje v praktično vsaki gospodarski panogi in za najraz­ličnejše namene: popisovanje inventarja, števil­če­nje vzorcev, označevanje živali ... Še dobro, da se koda ni pojavila pred drugo svetovno vojno, kajti pedantni nacisti bi jo gotovo tetovirali taboriščnikom na roke, kar bi njeno posvetno rabo docela onemogočilo. Ta­ko k sreči ostaja le popolni simbol potrošniške druž­be - prav tiste, o kateri je Andrej Šifrer nekoč prepeval, kako smo vsi številke in nismo več ljudje. In prepoznavna tetovaža elitnega morilca s kodno številko 47 ... Skupek črtic je pač le še en dokaz, da so najbolj briljantni izumi ponavadi skrajno pre­prosti. Celo tako, da smo jo iznašli, še preden smo jo znali uporab­ljati.

Microsoft tag oziroma HCCB (High Capacity Color Barcode) ni dobesedno črtna koda. Podatke nam­reč kodirajo barvni trikotniki. Po­leg tega ima vohuns­ke sposobnosti, kar ni kul.