Revija Joker - Povej s črtami

ČLANKI
stranka » članki » vedež » Povej s črtami

Železniška revolucija
S podobnim problemom kot trgovci so se srečevali železničarji. Niso namreč imeli sistema, s katerim bi lahko sledili vagonom, ki potujejo po vsej državi, se posojajo drugim podjetjem in nasploh živijo cigansko življenje. Na pomoč jim je priskočil David Collins z MIT, ki si je zamislil barvno kodiranje. Za prikaz vsake številke od 0 do 9 je uporabil kombinacijo modre in oranžne črte. Ob progi je bil nameščen čitalnik, ki je obsvetil kodo in prebral prikazano številko.
Testno so sistem zagnali leta 1961 in ga v petih letih razvili do te mere, da so ga naročile vse železniške družbe. A bil je drag in neroden, zato je Collins šefom pri podjetju, ki se je ukvarjalo s trženjem čitalnika, predstavil novega, boljšega. In cenejšega, saj je uporabljal le črne črte. Njegovo idejo so zavrnili, zato je šel na svoje. Namesto žarnice je za odčitavanje uporabil novost - laser. Z izumom laserske diode v šestdesetih in pohodom tranzistorjev so namreč te napravice postale dovolj cenene za industrijsko rabo in se izkazale kot odlična zamenjava za žarnico, s katero se je mučil Joe Woodland. Davisovo podjetje Computer Identic je svoj prvi čitalnik namestilo v tovarni General Motors v Detroitu.
Tačas je RCA pričela vohljati okoli trgovcev in jim Woodlandov patent ponujala kot možno rešitev. Ustanovili so konzorcij, ki je leta 1970 postavil prve smernice za rabo črtne kode, in ena od verig se je javila za pilotski projekt. RCA je svojo okroglo črtno kodo predstavila na trgovskem kongresu naslednje leto in sprožila velik pomp. Kako bi ne, saj so blagajne s čitalnikom delovale hitreje od klasičnih! To ni ušlo budnim očem mož pri IBM, ki so se spomnili, kako so spušili patent. A še vedno so imeli izumitelja in v strahu, da izgubljajo pomemben trg, so njega ter še kup drugih učenjakov nagnali delat boljšo kodo. Okrogla je namreč kmalu pokazala bistveno pomanjkljivost: težko jo je bilo enakomerno natisniti in vsakršen zamik jo je napravil nečitljivo. IBMova ekipa v Severni Karolini je našla pravi odgovor: kodo UPC, katere izumitelj je uradno inženir George Laurer.

Barvni vzorec zgoraj je železničarska koda za ozna­čevanje vagonov, dočim je spodaj slav­­­ni zavojček žvečilnih gumijev, ki so ga prvega poskenirali v trgovini. Nato so črtice postale simbol potrošništ­va, na kar so znali mediji pikro pokazati. Tudi Jokerju koda kazi naslovnico, zato jo tiskamo na DVD.

Povej s črtami objavljeno: Joker 225
april 2012