Revija Joker - Povej s črtami

ČLANKI
stranka » članki » vedež » Povej s črtami

Ne, IBM, koda ni samo tvoja
Avtorji poljudnih člankov radi zapišejo, da so si črtno kodo izmislili pri Velikem modrem, in IBM se ne trudi, da bi govorico zatrl. Najbolj znana in uporabljana koda UPC (Universal Product Code) je sicer res njihov domislek iz leta 1971. A zgodba se je pričela dve desetletji prej. Računalniški gigant je v zgodbi imel vlogo, vendar ni zaslužen za izum. Ta pripada diplomantoma Filadelfijske tehnične univerze, Bernardu Silverju in njegovemu prijatelju Normanu Josephu Woodlandu, ki je takrat na univerzi poučeval. Silver je leta 1948 med pohajkovanjem po faksu slišal pogovor med dekanom in direktorjem trgovske verige, kjer je slednji moledoval univerzo, naj si izmisli sistem za označevanje izdelkov na policah, ki bi omogočil hitrejši obračun na blagajni.
Silver in Woodland sta pričela mozgati. Najprej sta poskušala s črnilom, ki bi se pod ultravijolično lučjo svetilo, a se ni obneslo. Woodland je nato jel eksperimentirati z Morsejevo abecedo in v glavi mu je zasvetila žarnica: pike in črtice je le 'podaljšal' navzdol in tako napravil prvo pravo črtno kodo. Kot medij je vzel filmski trak, kjer je na podoben način že bil zapisan zvok, in glej zlomka, napisano je zmogel strojno prebrati! A preden je zamisel patentiral, je kodo spremenil. Namesto vertikalnih črt je raje uporabil koncentrične kroge, da bi koda bila berljiva z vseh strani. Patent je dobil leta 1952.

Kode danes najdemo povsod, od trgovin, kjer lah­ko blagajno upravlja nepismena oseba, do pošte, prtljage in celo ušesnih številk sosedovih krav.

Medtem ko so se uradniki ukvarjali z njegovim izumom, je Woodland dobil službo pri IBM, kjer je takoj pričel promovirati svoj domislek. Ostali inženirji so ga vzeli pod drobnogled in se strinjali, da ima zadeva prihodnost. Zataknilo pa se je pri bralniku. Kakorkoli so se trudili, jim ni uspelo napraviti dovolj majhnega in enostavnega, da bi deloval na blagajni. Prototip sta skupaj s Silverjem izdelala kar v Josephovi dnevni sobi, sestavljen pa je bil iz petstovatne žarnice in na svetlobo občutljive vakuumske elektronke, priklopljene na osciloskop - enak princip kot pri analognih filmskih projektorjih. V prvem poskusu sta listek s kodo dobesedno prismodila, vendar sta vrednost le odčitala!
Šefi pri IBM so njunemu dosežku priznali določeno vrednost, a ugotovili, da gre za izum, ki je vsaj pet let pred svojim časom, saj ga v praksi ni mogoče uporabiti. Vseeno so jima ponudili odkup tehnologije - za mizerno vsoto, kar sta odklonila. Svojo ponudbo so kravatarji parkrat povišali, a so na koncu ostali praznih rok. Patent je namreč leta 1962 kupilo danes že pokojno podjetje Philco in ga zatem prodalo drugemu tedanjemu ameriškemu elektronskemu velikanu RCA. Tam so končno našli način, kako tržiti izum, a šele nekaj let po tistem, ko je patent že potekel.

Povej s črtami objavljeno: Joker 225
april 2012