Revija Joker - Kronist čudes

ČLANKI
stranka » članki » vedež » Kronist čudes

Bogata zapuščina skrčenih glav
Ripley, čeprav kratko poročen, ni imel naslednikov. Po smrti je šlo njegovo otipljivo imetje eno pot, pravice do imena oziroma rubrike in oddaje pa drugo. Pri slednjih je imel nekaj niti v rokah Robertov brat, vendar se v poslu ni izkazal, zato je izstopil. Srečoma so imeli lastniki glave na pravih mestih, zato so celotno dediščino kmalu združili pod eno streho, ki jo danes predstavlja podjetje Ripley Enterprises. Ves ta čas rub­­­rika seveda ni jenjala. Moštvo raziskovalcev in risarjev je pod vodstvom neutrudnega Norberta Pearlrotha delala dalje. Dotični prvi in najbolj zvesti Ripleyjev sodelavec se je upokojil šele leta 1975. Žalostno dejstvo pri tem je, da kljub svojemu trudu ni bil nikjer izpostav­ljen, niti ne deležen nobenih tantiem.

Tole je najbolj sporen, a resničen Ripleyjev fakt. Malo znano je, da sta prva v eni potezi preskočila Atlantik angleška pilota leta 1919, čemur je sledil prelet nemškega cepelina s polno posadko. Nevedni ameriški domoljubi so šli zaradi razvrednotenja Lindbergha na okope. (Tič kivi pa ne le, da nima peruti, je kosmat in za tamale skrbi samec.)

Kar se je pred triindevetdesetimi leti spočelo kot popestritveno mašilo med časopisnimi stolpci, je postala najdlje trajajoča in najbolj razširjena časopisna rub­rika na svetu. A Ripleyjev svet je dandanes še veliko več. Pod njegovo značko je poleg brez števila knjig, oddaj in filmov še okoli osemdeset različnih atrakcij po vsem svetu. Sem sodijo akvariji, hiše strahov in odditoriumi (odd - nenavaden). Tako je Ripley poimenoval svoje začasne razstave, ki jih je vodil ši­rom ZDA, in ime se je prijelo. Ta razstavišča nenavad­nosti so vpadljiva že navzven, saj so pročelja navidezne ruševine, ladja, podrta stolpnica, tempelj in slično. V notranjosti pa obiskovalca čaka privlačna zbirka vseh sort zanimivosti: originalna Ripleyjeva roba, recimo skrčene glave in njegovi avtorski zapisi, historični predmeti, kakršen je edini popoln oklep bojnega indijskega slona, igre narave v stilu dvoglavih backov, voščene lutke, optične prevare in res veliko neverjetnih modernih kreacij, kot sta Jezus iz toasta in Jimi Hendrix iz kasetnega traku. Veliko reči je interaktivnih, kar le še poveča privlak. Na žalost so trije evropski muzeji precej daleč, dva sta v Angliji, tudi v Londonu, in eden na Danskem v Kobenhavnu.

Glede na multimedijskost delovanja bi Ripley gotovo želel tudi računalniško igro. In jo je leta 1995 tudi dobil. To je bila pustolovščina The Riddle of Master Lu, ki jo je izdelala ekipa Sanctuary Woods. Kot veliki raziskovalec smo potovali na mnogotere eksotične lokacije, osrednja nit pa je vlekla na Kitajsko. Špil je bil dober in je bil v Jokerju 29 ocenjen z 79.

Kljub padcu vrednosti znanja in instantnemu pretoku informacij Ripley vedoželjneže še vedno preseneča ter navdihuje. Enostavčne navedbe, ki pod njegovim imenom izhajajo vsakodnevno v več kot dvesto edicijah in na spletu, resda niso prav koristne, saj predstav­ljajo le drobce podatkov brez širše slike. A štejeta njiho­va starošolska predstavitev in raznolikost povedanega. Le kako bi drugače izvedeli za nekega Dennisa Malona, ki je prepisal Moby Dicka na šest rolic toaletnega papirja? Da skoraj desetino našega dednega zapisa predstavljajo koščki virusov, ki so napad­li naše prednike? Da na Angleškem prirejajo paintball, v katerega je vključen tank? In da se je letos v Srbiji skotila vijolična krava? Uganite, kako tam kličejo Ripleyjevo rubriko? Majke mi! (Hec, slednje ni res!)

Voščene lutke največjih, najdebelejših, najbolj gr­dih in najbolj kuščarjevskih ljudi, originalni protivampirski set, kakršen je bil naprodaj v 19. stolet­ju, stotine ripleyjevskih narisanih neverjetnosti in og­romno izdelkov ljudi s preveč časa, recimo filmski plakati, ki so ’narisani’ iz celotnega scenarija, portreti znanih ljudi iz bonbonov, otroških žebljič­kov, makaronov in vžigalic ... vse to je pisani Ripleyjev svet, ki si ga je mogoče ogledati v odditoriumih.

Kronist čudes objavljeno: Joker 226
maj 2012