Revija Joker - Kronist čudes

ČLANKI
stranka » članki » vedež » Kronist čudes

Od ritenskih skokov do ameriške himne
LeRoy Ripley se je rodil leta 1890 v Kaliforniji. Nikoli se ni formalno izšolal, a ker je bil nadarjen risar in pisec ter obetaven športnik, mu ni bilo hudega. Najprej je delal za sanfrančiškanske cajtenge, po selitvi na vzhodno obalo pa vodil športno kolumno v časniku Globe. Z velikimi upi je zaigral za baseballsko moštvo New York Giants, vendar si je kmalu tako nesrečno poškodoval roko, da je moral te sanje opustiti. Samo­učno se je osredotočil na časnikarstvo. Tedanji urednik mu je predlagal spremembo imena, saj naj bi “LeRoy zvenelo premalo pravomoško za avtorja takega pisanja.” Odtihmal se je pod prispevke podpisoval kot Robert Ripley.
Nekega decembrskega dne 1918 se je Robert odločil rubriko popestriti. Telegrafsko je narisal in popisal ne­kaj nenavadnih atletskih dosežkov. Izvedba je bila po­godu tako bralcem kot sodelavcem, zato je ilustriran dodatek postal reden del športnih strani. Avtor je področje sčasoma razširil izven okvirov športa. Pričel je risati in navajati čudesa narave, daljne običaje, zgo­dovinska dejstva in razne človeške dosežke, kajti Guinnessova knjiga rekordov se je rodila mnogo kasneje. Oktobra 1919 je svojo rubriko preimenoval v be­­sedno zvezo, ki je postala najbolj priljubljena medijs­ka blagovna znamka prihodnjih desetletij: Believe It or Not. Že tedaj je začrtal njeno prepoznavno obliko: pasice z nekaj risbami, opremljenimi z ročno napisano kratko razlago neverjetnosti. Forma se je obdržala vse do današnjih dni.

Rubrika, iz katere se je razvil Believe It or Not, se je imenovala Champs and Chumps (Prvaki in štori). V otvoritvenem prispevku je nanizal hecne športne dosežke, kot so skok nazaj, hitrostno hopsanje in tek v dvojicah s privezanima nogama.

Čeprav je imel za seboj že nekaj izletov, se je Ripley sprva večinoma zanašal na tuje vire. Leta 1922 pa se je podal na svojo prvo pot okoli sveta in zabeležil toliko zanimivosti, da je svoj projekt ob povratku zastavil resneje. Najel je lingvista Norberta Pearlrotha, ki je obvladal enajst jezikov in je naslednjega pol stoletja deset ur dnevno, na petek in svetek, čepel v njujorški knjižnici. Tam je prebiral knjige ter inozemski tisk. is­kal interesantnosti in preverjal podatke. Je že moral, kajti povpraševanje po Ripleyjevih prispevkih se je po­večalo. New York Globe je leta 1923 resda propadel, a rubrika se je nadaljevala v Evening Postu, nakar je prišla pod okrilje tiskovne agencije. Ta je kariki­rana prirodoslovna in družbena čudesa spravila v več kot 350 ameriških in tujih časopisov. Ripley's Believe It or Not je pričel žeti svetovno slavo.

Ripley je bil tudi pra-mythbuster, saj je pojasnil veliko zmot, neresnic in laži iz preteklosti. Med ostalim je imel v zbirki mumificirano morsko deklico, ki so jo v 19. stoletju senzacionalno razkazovali po sejmih. V resnici je šlo za po­na­re­dek iz posušene opice in ribjega okostja.

Kronist čudes objavljeno: Joker 226
maj 2012