Banksyjev upor iz velike hiše
A tudi razne zoprne stare tetke so počasi začenjale spreminjati mnenje, ko je umetnost z ulic v zadnjem času jela pristajati v galerijah in med strokovnjaki pridobivati na vrednosti - tako umetniški kot denarni. Anonimni britanski genijalec Banksy (po nekaterih ne ravno preverjenih teorijah brat Stiga iz Top Geara), ki že dvajset let pušča svoje črnohumorne slikarije po zidovih vsega sveta, je pred kratkim eno od svojih umetnin na dražbi pri Sotheby's prodal za več kot milijon evrov. Kdo bi se pritoževal, če bi se Banksyjevo delo pojavilo ravno na n jegovi fasadi? “Mnenje mojega odvetnika je, da me policija mogoče sploh ne more obtožiti povzročanja škode, saj moji grafiti teoretično povišajo vrednost stavbe. To je njegova zamisel - ampak ta moj odvetnik tudi misli, da dobro izgleda v kravatah z liki iz risank,” se spremembe dojemanja ulične umetnosti zajebantsko loteva Banksy, ki je lani posnel za oskarja nominirani kvazidokumentarec Exit Through the Gift Shop. V njegovi filmski zgodbi o zgodovini street arta se mešajo res­nič­ni in izmišljeni dogodki, ironično pa se dotakne še komercializacije grafitov in ostalih del uličnih umetnikov.
Velike firme najemajo grafitarje in podobne umetnike za ustvarjanje oglaševalskih kampanj ter uporabljajo njihove gverilske metode, ko hočejo pritegniti mlaj­še potrošnike. Primera iz sveta zabavne elektronike in računalništva: Microsoft je vhode v podzemno železnico polepil z metuljčkastim logotipom MSN, Sony pa je ob izidu PSP pografital in polepil več ameriških mest. Taka uporaba jezika in podob z ulice seveda ni pogodu najbolj zagretim underground umetnikom, zato kolege, ki delajo za razna podjetja, hitro označijo za 'prodance'. “Težko je reči, kaj 'prodati se' sploh pomeni. Danes lahko zaslužiš več, če narediš serijo plakatov proti McDonald'su, kot če bi za to firmo obli­ko­val plakate. Govorim si, da uporabljam svojo umet­nost, da izražam nestrinjanje, a morda pravzaprav uporabljam nestrinjanje za promocijo svoje umetnosti. Zato pravim, da se nisem prodal. A to pravim iz večje hiše, kot je tista, v kateri sem živel vča­sih,” se ob svoj komercialni uspeh sarkastično obregne Ban­ksy, ki je nekoč v londonskem živalskem vrtu splezal v ogrado s pingvini in z dvometrskimi črkami na zid zapisal njihovo misel 'Naveličani smo rib'.

Ena od znamenitih Banksyjevih stvaritev na zidu, s katerim so Izraelci ogradili Palestino.