Revija Joker - Bakrena džezva kave

ČLANKI
stranka » članki » vedež » Bakrena džezva kave
...
Ob izidu Razodetja, novega poglavja v nizu Ašašinovega prepričanja, vedežni LordFebo časoplovno odpotuje v eno bolj slikovitih evropskih mest. Tam sede na mogočno obzidje in tisočletje opazuje, kako se ducati narodov neuspešno zaganjajo vanj. Naposled ga z njega sklati četrttonski kamen iz gromozanskega kanona. Poročevalec se preobleče v hlače hlamudrače, si nadene fes in pozdravi novega efendija.

Bakrena džezva kave

Vsak dom jo ima, pa nihče sploh ne ve,
da turkom zahvala za besede tri gre.


Istanbul, slikovita metropola, popisana v tokratnem uvodnjaku, je tisoč petsto let krojil evropsko politiko, saj je bil prestolnica treh naj­večjih tocelinskih držav. Nazadnje os­man­s­k­e, ki je pustila pečat tudi na slovenski folklori. Ker se v tem kraju odvijajo aktualne Eziove pustolovščine, in to v času vzpona turških sil, je hiter prelet skozi zgodbo tistega konca umesten.
A zavoljo širše slike jo začnimo v starem veku, ko je Rimski imperij postal prevelik in preveč nemiren za uspešno obvladovanje iz enega mesta. Zato je leta 293 cesar Dioklecijan ozemlje pragmatično razdelil na štiri kose, čemur strokovnjaško pravimo tetrarhija. S tem je dosegel boljšo lokalno politiko, vendar je obenem uvedel mnogo rivalstva med posameznimi upravitelji. Eden takih je bil Konstantin, cesar vzhodnega Sredozemlja, ki se je do leta 324 znebil treh tekmecev in prevzel popolno oblast. Ker mu tedanji sedež v anatolski Nikomediji (današnji Izmit) ni dišal, se je ozrl za novim.
Rim je bil tedaj daleč od svoje stare slave. Bil je prenaseljen, umazan, ogrožen od zunaj in spletkarski navznoter. Zato v tistem času kljub največjosti sploh ni bil cesarsko mesto - to je bil Mediolanum oziroma Milano. Konstantin, prvi krščanski cesar, si v nobenem primeru ni želel nazaj v nemirno, s poganskostjo ter barbarskostjo prežeto Italijo. Namesto tega je novo palačo postavil na temeljih grškega mesta Bizanc, katerega strateška lega na prehodu Sredozemlja v Črno morje je izkazala že v starih časih.
11. maja 330 je novo, krščansko prestolnico uradno posvetil in jo poimenoval Nova Roma. Čeprav se ime ni prijelo, saj je narod raje uporabljal izraz Constantinopolis, Konstantinovo mesto, se je cesarjeva selitev izkazala za modro. Medtem ko so tuji neotesanci plenili Večno mesto, je Konstantinopel napredoval v gospodarsko, vojaško, politično in kulturno središče dobršnega dela takratnega sveta.

Grško kolonijo Bizanc je ustanovil Bizas v 7. stoletju pred našim štetjem. Leta 196 so mestece zavzeli Rimljani, ki so med drugim zgradili hipodrom. Osnovnošolska zgodovina uči, da je sedež iz Rima v Bizanc preselil Konstantin, kar pa ni pov­sem res, saj Rim takrat ni bil več prestolnica. Konstantin je bil pomemben tudi kot prvi krščanski cesar in pobudnik milanskega edikta ter prvega nikejskega koncila. Njegovo cesarstvo se je dokončno zaključilo leta 1453.

Bakrena džezva kave objavljeno: Joker 221
december 2011