Revija Joker - Tajinstvena orožja tretjega rajha

ČLANKI
stranka » članki » vedež » Tajinstvena orožja tretjega rajha

Reaktivna in raketna letala
Nemška Luftwaffe ima nedvomno pestro zgodovino in se ponaša s prvim množičneje uporabljenim reaktivnim bojnim letalom, messerschmittom ME-262. Njegova nesrečna usoda je povezana s Hitlerjevimi sanjami o reaktivnem bombniku, kar je zavrlo razvoj na ME-262 temelječe verzije lovca in s tem onemogočilo množičnejšo uporabo tega izjemnega letala v boju proti zavezniškim lovcem. Podobna stvar je doletela obetajoči tip reaktivnih bombnikov arado AR-234, ki so videli še manj boja. Ker gre v osnovi le za evolucijo letalske tehnike in so imeli zavezniki kmalu na voljo protiuteži, poglejmo raje bolj nenavadna frčala z evropskega neba. Messerschmitt je poleg svoje reaktivne lastovke razvil tudi raketno letalo - ME-163 komet je bil namenjen hitremu in odločnemu odgovoru na zavezniške bombniške napade. S hitrostjo več kot 900 km/h naj bi se komet zapodil v sovražne jate in mimogrede ubežal spremljevalnim lovskim letalom. Plovilce je resda dosegalo izjemne hitrosti, a je imelo par felerjev, značilnih za veliko nemških eksperimentalnih frčoplanov. Raketno gorivo je bilo izjemno nevarno in se je zelo rado vžgalo, medtem ko je ob puščanju pilote rado dobesedno razžrlo. Vsak ponesrečen pristanek s tem letalom je zato obetal jako neelegantno
smrt. Zaradi visoke hitrosti je ME-163 zahteval izurjene pilote, ki jih je ob koncu vojne nadvse primanjkovalo, tako da ta letala niso dosegla omembe vrednih uspehov.
Naslednji iz obupa rojeni koncept je bilo reaktivno letalo, ki bi ga bilo moč v slabem tednu zgraditi iz množično dostopnih materialov, denimo lesa, in bi ga lahko v boju upravljali tudi neizkušeni piloti Hitlerjugenda. Konstruktor Heinkel je na temelju teh zahtev v šestnajstih dneh sestavil HE-162 volksjŠger, reaktivno letalo z lesenim trupom in motorjem na hrbtu, ki je izpolnjevalo zahtevo po hitri in poceni izdelavi, a je bilo težko obvladljivo že za izkušene pilote, kaj šele za zelence iz vrst Hitlerjeve mladine. Skupaj z izpopolnjeno različico HE-162A salamander so jih izdelali okoli tristo, od teh jih je zaradi pomanjkanja goriva v bojih sodelovala zgolj peščica.
Še bolj utrgani so bili letalci, ki so leteli s plovilom BA 8-349 natter (belouška). Šlo je za leseno raketno letalo, ki so ga v sredo bombniških jat izstrelili iz rampe. Nato je imel pilot nekaj minut časa, da je med bombnike strosil tovor v nosu čepečih štiriindvajsetih raket, nakar je moral izskočiti in pristati s padalom, prav tako pa je s padalom pristal zadnji del letala z motorjem. Plovilo je bilo moč izdelati v vsega šestdesetih urah, vendar je konstrukcija trpela za hudo nezanesljivostjo in število nesreč med poskusi je bilo visoko. Aprila 1945 naj bi nekaj teh 'letal' celo usposobili za akcijo, toda piloti so jih morali še pred vzletom uničiti. Drzna konstrukcija je bilo še leteče krilo horten Ho-229, ki sta ga poganjala reaktivna motorja in bi lahko doseglo visoke hitrosti, če bi inženirji rešili težave s krmiljenjem, na katere je sčasoma dala odgovor šele sodobna letalska tehnika. Tako je Ho-229 ostal zgolj poskusni pradedek ameriškega bombnika B-2, lahko pa ste jih opazili v eni od nalog v povratku na Volčji kamen in v prastari letalščini Secret Weapons of the Luftwaffe.

Tajinstvena orožja tretjega rajha objavljeno: Joker 134
september 2004