Revija Joker - Tajinstvena orožja tretjega rajha

ČLANKI
stranka » članki » vedež » Tajinstvena orožja tretjega rajha

Jedrsko orožje in bojni strupi
Eno najbolj zagonetnih vprašanj glede nacistične visoke tehnologije še vedno zadeva razvoj nemške atomske bombe. Pred začetkom vojne je imela nacistična Nemčija kljub prebegom nekaterih pomembnih židovskih znanstvenikov zavidanja vreden potencial, saj sta decembra 1938 Otto Hahn in Friedrich Strassman prva na svetu uspela razcepiti jedro urana U-235. Ta dosežek je spodbodel v ZDA živeče prebegle znanstvenike, kot je bil Leo Szilard, da so ameriško vlado posvarili pred nevarnostjo, da bi nacisti atomski napredek pripeljali do nastanka jedrske bombe. Navsezadnje je mnogo sposobnih znanstvenikov, med njimi nobelovec Werner Heisenberg, ostalo v Nemčiji in delalo za naciste. Slednji so hkrati posedovali vse surovine za izdelavo jedrskega reaktorja na težko vodo, torej dovolj urana iz češkoslovaških rudnikov in zajetih zalog iz Belgije ter največji objekt za pridobivanje težke vode, tovarno Norsk Hydro na Norveškem. Zavezniki so mrzlično poskušali zavreti namška prizadevanja in tako v spektakularnem napadu šestih v Britaniji izurjenih norveških komandosov 28. februarja 1943 vrgli v zrak predel za proizvodnjo težke vode. A proizvodnja je zastala le za nekaj mesecev, tako da so zavezniki tovarno pozneje napadli z bombniki. Povzročili so predvsem veliko civilnih žrtev, Nemci pa so se odločili svoje kapacitete prepeljati domov. Zopet so nastopili norveški komandosi in 20. februarja 1944 potopili trajekt s pošiljko težke vode ter opreme v Nemčijo.
Dotične akcije sodijo med najbolj proslavljene prikrite operacije druge svetovne vojne, vendar niso bile glavni razlog, da Nemci niso prišli do tako želenega superorožja. Zakaj? Izkazalo se je, da so si ga pravzaprav premalo želeli. Nacistični vrh nekako ni kazal velikega interesa za stvar, saj bi v nasprotnem brez težav zgradil lastno tovarno težke vode s pripadajočimi kapacitetami. Del zaslug za malodušje ima verjetno samooklicani vodja programa Heisenberg, ki je kritično maso proglasil za nedosegljiv cilj, preostanek pa nacisti sami, ki se niso hoteli ukvarjati z 'židovsko fiziko'. Misel na grafitni reaktor, kakršnega so uporabili Američani, so zmotno opustili zaradi slabo prečiščenega grafita. Nemci so imeli že sredi vojne pripravljeno jedrsko sredico, vendar do verižne reakcije, ki jo je na ameriški strani decembra 1942 dosegel Enrico Fermi, niso prišli. Narobe je šlo toliko stvari, da nekateri špekulirajo, da je Heisenberg z nekaterimi kolegi načrtno zavlačeval razvoj. Ustreznejša je bržčas slika, po kateri razvoja niso načrtno ustavljali, vendar se za uspeh niso kdovekako trudili. So pa nekateri zagreti nacistični znanstveniki prišli do ideje 'umazane bombe', torej naprave, ki bi z navadnim razstrelivom raztrosila naokoli radioaktivno onesnaženje in s katero danes grozi najbolj znani stric s črno brado. Zadevo bi namontirali na rakete V2, ki bi jih s podmornic izstrelili na ameriška mesta. K sreči zamisel dlje od prototipne ni prišla.
Istočasno se je Hitler poigraval z mislijo, da bi v V1 ali V2 zadegal bojne glave z živčnim plinom (plini, ki delujejo neposredno na živčne povezave in tako onemogočajo pravilno delovanje telesa). Nemci so imeli slednjega na pretek, posebno tabuna, prvega odkritega živčnega plina, s katerim so napolnili na tone granat in letalskih bomb ter ki je bil desetkrat nevarnejši od kateregakoli dotlej znanega bojnega strupa. Še hujša sta bila sarin (s katerim je sekta Šoka Asahare marca 1995 zagiftala tokijsko podzemno železnico, Husein pa pobijal Kurde) in soman, vendar ju zaradi težavne proizvodnje niso pridelali v večjih količinah. Glavni razlog, da so nevarne snovi ostale v zakloniščih, je zmotno Hitlerjevo prepričanje, da so bili z živčnimi plini založeni tudi Britanci in bi torej lahko neizprosno udarili nazaj. Britanci o tem v resnici niso imeli pojma in so še vedno delali poskuse s prdci na ravni tistih iz prve svetovne vojne, čeravno se niti z iperitom ni pametno igrati. Churchill ga je po napadu letečih bomb že nameraval uporabiti kot povračilo, a so ga obhajali podobni dvomi kot Hitlerja, zato s tem ni bilo nič.

Tajinstvena orožja tretjega rajha objavljeno: Joker 134
september 2004