|
Partizanski specialci Težko je zanesljivo reči, kako sta nindžucu in s tem nindža nastala, zato je o tem veliko teorij. Imajo pa kljub mnenjem nekaterih, da je nindžucu japonska iznajdba, mnoge teorije stično točko, in sicer korenine na Kitajskem. Od tam naj bi med 8. in 11. stoletjem prispeli izseljenci različnih poklicev, od vojakov do menihov. Skupaj s pregnanimi pripadniki domačega bojevniškega stanu so se umaknili v sa Plodna doba za nindže je bilo obdobje stalnega vojskovanja v 16. stoletju, znano kot 'sengoku'. Tedaj so se fevdni gospodje, daimji, s svojimi provincami in vojskami pehali za pozicijo šoguna - vojaškega in s tem pravega vodje Japonske. Sengoku je trajala od sredine 15. do začetka 17. stoletja in se končala s povzpetjem daimja Ieyasuja Tokugawe in združenjem dežele leta 1603. Znano je, da so nindže gospodu Ieyasuju pomagale, da je osvojil šogunat. Toda še zdaleč ne le njemu. Leta 1561 se je daimjo Asai Nagasama namenil spet zavzeti grad Futo, ki je ravno padel v roke nasprotnega klana Rokaku. Svoje samuraje je uporabil za direkten vojaški napad, medtem ko je šinobijem zaupal nalogo, da skrivoma vstopijo v grad in ga zažgejo. Slavni general Shingen Takeda je imel kar tri desetčlanske skupine nindž, ki so delovali kot špijoni, protivohuni in kurirji za prenašanje informacij. Mnogo štorij pa je bilo napisanih o smrti daimja Uesugija Kenshina (1530 do 1578), ki je imel za sovražnika mogočnega Nobunago Odo in je umrl v skrivnostnih okoliščinah. Od spodaj naj bi ga zaštihal meter visok nindža, ki se je skrival v latrini, nakar je ušel skozi kanalizacijo. Oficielni podatki o tem dogodku navajajo, da je daimjo na sekretu nenadoma doživel obupne bolečine, nakar je kmalu izdihnil.
|
poglavja članka:
![]() Uvod ![]() Hvaležna stranka pripovedk ![]() Tovarne nindža sanj ![]() Nindža in nindžucu ![]() Partizanski specialci ![]() 'TUDI' ![]() Širna tapiserija početij ![]() Sadga ima, sad ga nema ![]() |
|