Ergonomija je skorajda strašna beseda. Pod njo si ponavadi predstavljamo najčudnejše skrivenčene izdelke, ki naj bi preprečili naše lastne deformacije. Ob tem pa ne pomislimo, da gre za pravo znanost, ki se ukvarja z dosti resnejšimi stvarmi kot so hecni pripomočki. Če bi moral ergonomijo na kratko označiti z enim kratkim stavkom, bi dejal, da gre za oblikovanje po meri človeka, na kar namigujem že v naslovu. In zakaj je to pomembno? Verjetno si ne želite fasati ene od osemnajstih najhujših računalniških bolezni, o katerih smo pisali v Jokerju 96 (ako ste ga prezrli, dotični članek najdete tudi na naši spletni strani!). Kaj torej postoriti v svojem računalniškem kotu, da boste živeli dolgo in plodno elektronsko življenje?

Približno takole si lahko predstavljate skorajda idealno urejen delovni prostor. Malo več prostora vseeno ne bi škodilo, kajti mize niso nikoli popolnoma prazne.

Ergonomija je relativno mlada veda, saj se je razvila šele po drugi svetovni vojni. Za njen uradni začetek šteje leto 1949. To pa ne pomeni, da pred dobrega pol stoletja uporabnih rešitev ni bilo. Industrijski oblikovalci so obstajali že takrat, prav tako prehrambeni strokovnjaki in psihologi. Navsezadnje so že praljudje delali kopja, ki se jih je dalo metati, in loke, ki so jih lahko napeli. Nakar je prišla višja civilizacija in izumitelje je bolj skrbelo za obliko kot namembnost. Eden takih skrajnih dosežkov so bile recimo strelne kupole v bombnikih B-17, kjer so strelci čepeli v fantastično nenaravnih položajih, medtem ko so bili izpostavljeni sovražnemu ognju in ekstremnim temperaturam. Zato ni čudno, da se je k novi znanosti po drugi svetovni vojni najprej zatekla vojska, ki je spoznala, da bo sit, spočit in udobno nameščen vojak nasprotnike pobijal dosti uspešneje. Ko nekaj pograbi vojska, ji kmalu sledi ves svet, sploh pa se da to lepo povezati s streljačem pred računalnikom ...