Revija Joker - Jugoslavija - sodček smodnika v srcu Evrope

ČLANKI
stranka » članki » vedež » Jugoslavija - sodček smodnika v srcu Evrope

V družbineuvrščenih
Jugoslavija se je tako odlepila od joške mednarodnega komunizma pod diktatom Sovjetov in začela iskati svojo pot v 'mehkejši' socializem. Gospodarstvo so oblasti malo sprostile in začele uvajati idejo samo­upravljanja, po kateri naj bi delavci sami vodili tovarne in s tem imeli več vpliva na razporejanje denarja. Toda v praksi proletariat od takega vodenja ni imel dosti, saj je vodilne kadre določala država. Skozi leta se je izkazalo, da samoupravni sistem ni us­pe­šen, kar glede na neizobraženo silo in vodilne gospodarstvenike z osnovnošolsko izobrazbo niti ni bilo presenetljivo.
Čeprav je primež partije rahlo popustil, so v življenju ljudi še vedno obstajale stroge ideološke omejitve in kazni. V Sloveniji je bila denimo prepovedana Revija 57, njen sodelavec Jože Pučnik, po katerem se danes imenuje brniško letališče, pa je bil obsojen na deset let strogega zapora. Med intelektualci so take omejit­ve svobode povzročale odpor do režima in partije, o širšem nezadovoljstvu s stanjem v državi pa je zgovorno dejstvo, da je v Avstrijo in Italijo iz Jugoslavije v tistih letih na mesec prebegnilo okoli dva tisoč ljudi. 
Kmalu so na dan spet privrela tudi nacionalistična čustva. Kje drugje kot na nogometni tekmi med hr­vaškim Dinamom in srbsko Crveno zvezdo v Zagrebu leta 1951. Taki izgredi so začenjali vlado skrbeti, odzvala pa se je s poudarjanjem jugoslovanstva, ki naj bi v skupni zavesti združevalo različne narode in vere Jugoslavije. Ta ideja ni preveč dišala Slovencem, Hrvatom in Makedoncem, ki so niso hoteli izgubiti svojih kulturnih posebnosti v talilnem jugoloncu. Vseprisotna je bila mitologija narodnoosvobodilnega boja in nje­govih junakov. Skoraj vsak trg, osnovna šola ali ulica so bile poimenovane po Titu, kakem lokalnemu odredu partizanov ali partijskem veljaku. Nenazadnje se je glavno mesto Črne Gore že po koncu vojne preimenovalo v Titograd (danes Podgorica), medtem ko je pri nas maršalovo častno predpono dobilo Velenje.
Po Stalinovi smrti so se jugoslovanski odnosi s komunističnimi državami vrnili v normalno stanje, Tito pa je začel svojo pot iskati še v zunanji politiki. Povezal se je z mnogimi azijskimi in afriškimi državami, ki niso bile vpletene v hladno vojno med vzhodnim in zahodnim blokom. Leta 1961 je prav v Beogradu Tito gos­­til ustanovitveno konferenco izvenblokovskih dr­žav, ki se je je udeležilo 25 državnih poglavarjev bolj ali manj eksotičnih držav tretjega sveta. Svetovni tisk je Jugoslavijo pohvalil, da je zaradi svojega edinstvenega položaja v srcu razdeljene Evrope idealna posrednica med svetovnim severom in jugom.

Jugoslavija - sodček smodnika v srcu Evrope objavljeno: Joker 207
oktober 2010