Revija Joker - Jugoslavija - sodček smodnika v srcu Evrope

ČLANKI
stranka » članki » vedež » Jugoslavija - sodček smodnika v srcu Evrope

Porcelanska diktatura 
Aleksander, ki je medtem po smrti očeta Petra postal kralj, je spletkarjenje in pričkanje v parlamentu grobo prekinil tako, da je januarja 1929 uvedel diktaturo. Kot se od vsakega diktatorja pričakuje, je oblast vzel v svoje roke, s cenzuro utišal nergače in državo, ki jo je uradno poimenoval Jugoslavija, začel voditi po svoje. Razdelil jo je na deset banovin, večinoma oblikovanih tako, da so na narodnostno mešanih območjih omogočale prevlado Sr­bov, kar je dodatno poslabšalo že tako zastrupljene srbsko-hrvaške odnose. V tistem času je med hr­vaš­kimi emigranti v Avstriji in na Madžarskem Ante Pavelić organiziral ustaško gibanje, ki je izvajalo teroristične akcije proti velikosrbstvu. Grožnje so pri­hajale tudi od drugod, saj sta se medtem v Ev­ro­pi pojavila fašizem in nacizem, ki sta videla razdrob­­ljeno Kraljevino Jugoslavijo kot lahek plen za čimprejšnjo polastitev. No, ker je bil večja nevarnost italijanski fašistični sosed Mussolini, ki je vedno bolj javno grozil z napadom na ’diktatorja iz porcelana’, kot se je rogal Aleksandru, je ta poiskal zaveznika v nacistični Nemčiji. Da je s tem stopil iz dežja pod kap, je marsikdo začutil že takrat. Eden od tedanjih profesorjev na beograjski univerzi je Hitlerjev vzpon preroško komentiral takole: “Po Židih smo na vrsti mi, Slovani.”
A še preden so se njegove zlovešče besede uresničile, je padel kralj, ki so ga med vedno večjimi upori proti njegovi diktaturi že obhajale zle slutnje. Usoda ga je dohitela na obisku v francoskem Marseillu, kjer ga je 9. oktobra 1934 s strelom ubil domnevno od ustašev poslani morilec Georgijev. Tega je nato razjarjena množica na mestu linčala. Čeprav je resnica verjetno za vedno izgubljena v historičnih meglicah, zgodovinarji kot naročnika Aleksandrovega umora najbolj sumijo Mussolinija, ki je imel za to največ razlogov. 
Jugoslavija se je na umor odzvala z žalostjo, predvsem ob (sicer izmišljenih) zadnjih besedah umirajočega kralja “Ču­vajte Jugoslavijo!” Varovanje države je prevzel njegov bratranec Pavel, ki ga je zamenjal na prestolu, dokler ne bi polnoleten postal Aleksandrov sin Peter. ’Nadomestni’ kralj Pavel se je izkazal za boljšega od svojega predhodnika. Omilil je dik­ta­­turo in cenzuro in celo uspel iz­boljšati gospodarske razmere. Toda za reševanje nabuhlih medverskih in mednacionalnih sporov je bilo prepozno. Zafrustrirani avstrijski striček Dolfe je s svojim zariplim italijanskim kolegom Benitom že začel sproščati svoje travme na prebivalstvih sosednjih držav. Ostale države pa so njuno haranje dolgo le nemo opazovale. 
Ko je Pavel uvidel, da mu nobena od starih evropskih zaveznic ne bo pomagala proti nacistom in fašistom, je bil leta 1941 prisiljen pristopiti k trojnemu paktu med agresorskimi Nemčijo, Italijo in Japonsko. Predstavniki kraljevine so bili ob podpisu pakta vidno potrti, saj je to dejanje pomenilo priznanje poraza in verjeten bližnji konec države. Jugoslovanska javnost pa je ob podpisu trojnega pakta eksplodirala. Protesti v Beogradu so se s podporo britanskih agentov sprevrgli v državni udar vojske, ki je strmoglavila regenta Pavla ter za kralja proglasila 17-letnega Petra. Ta situaciji seveda ni bil niti približno kos in jo je po hitrem postopku popihal v tujino. 
Hitler je zaradi državnega prevrata ponorel in se od­ločil Jugoslavijo vojaško kaznovati. Sile osi so 6. ap­rila bombardirale Beograd in v naslednjih dneh brez odpora zasedle Kraljevino Jugoslavijo, katere vojska se je sesula kot hišica iz kart. S tem se je končala doba mnogih kraljev in cesarjev, pod katerimi so narodi Jugoslavije živeli dolga stoletja.

Jugoslavija - sodček smodnika v srcu Evrope objavljeno: Joker 207
oktober 2010