Revija Joker - Jugoslavija - sodček smodnika v srcu Evrope

ČLANKI
stranka » članki » vedež » Jugoslavija - sodček smodnika v srcu Evrope

Kraljevina Karadjordjević
Vse to godlji z imenom Kraljevina SHS ni prav nič pomagalo pri zretju v skupno prihodnost. Ni čudno, da so se spori začeli, še preden so jo 1. decembra 1918 v novem glavnem mestu Beogradu uradno razglasili. Slovenci in Hrvati so si še pred zdru­žit­vijo želeli zagotoviti, da bodo v novi državi enakopravni in bodo imeli besedo pri tem, ali bodo živeli v kraljevini ali republiki. A ker se je mudilo, saj bivše avstroogrske dežele niso imele niti določenih mej, je pogoje nove države narekovala Srbija, ki si je izborila kraljevino in vodilno vlogo v njej. Tako je že prvega predsednika vlade samovoljno določil princ regent Aleksander in s tem simbolično stopil v velik čeber gnoja. Takoj so v luft skočili Hrvati, rojstvo nove države pa so pospremili še upori na Kosovu in Makedoniji, nasilje nad muslimanskim prebivalstvom v Bosni ter državljanska vojna v Črni Gori ob združitvi s Srbijo. Zveni znano?
Še večja farsa je bilo dogajanje v parlamentu, saj se je v Kraljevini SHS od ustanovitve do leta 1928 zvrstilo kar petindvajset vlad, ki so v povprečju zdr­ža­le vsaka po štiri mesece. Razlogi so tičali v tem, da so se posamezni narodi zbrali okoli strank glede na nacionalno pripadnost, dočim so vsakršno normalno delovanje države ohromila poslanska kupč­ka­nja, škandali, sovraštvo med narodi in podkupovanja. Vse skupaj se je stopnjevalo do te mere, da je med posebej vročo sejo v skupščini priš­lo do streljanja, v katerem je črnogorski poslanec ubil dva in ranil tri hrvaške poslance. Hkrati je postajalo očitno, da v novo državo ne zaupa niti prebivalstvo, čeprav so skušali narode povezati s skupnima vojsko in valuto, dinarjem. 
Poleg notranjih kolobocij je kraljevina izgubljala boj za meje. Italiji so sile antante v tajnem Londons­kem sporazumu leta 1915 obljubile dele avstroogrskega ozemlja, če stopi v vojno na njihovi strani. A po koncu bojev so Italijani zasedli veliko več slovens­kega in hrvaškega ozemlja, kot je bilo dogovorjeno. Kot eni od zmagovalcev vojne, ki imajo vedno prav, so Italijani čezmerno nagrabljena področja z Rapalsko pogodbo 1920 uradno dobili v zameno za priznanje Kraljevine SHS. Drugi udarec za slovensko ozemlje je še isto leto padel na koroš­kem plebiscitu, kjer se je slovenska večina prebivalst­va v coni A ob določanju meje med novima dr­ža­vama raje kot za nestabilno Kraljevino SHS od­lo­čila za priključitev k socialistični Avstriji. Slovenci so bili tako razdeljeni med tri države, za kar so krivi­li popustljivost beograjske vlade. S tem so naložili novo poleno na ogenj sovražnosti med narodi.

Jugoslavija - sodček smodnika v srcu Evrope objavljeno: Joker 207
oktober 2010