|
![]() ...
Dobri izobčenec, ki se zvijačno bori proti vsakodnevnim krivicam, je v ljudskih pripovedih prisoten že več kot pol tisočletja in vedno ponovno aktualen. Tudi v današnji dobi oblastniške nepoštenosti, poslovne korupcije in splošne pokvarjenosti bi imel veliko dela. LordFebo sanja o tem, da bi bil nekoč tak nočni maščevalec, ki bi na karate vsakega, ki se roga roki pravice in si veča vamp na plečih navadnih ljudi. Dotlej pa se udinja kot pisec zgodovinskih vedežev.
Folklora, kot pravimo ljudskemu izročilu, je skupek vseh sort kulturnih znamenitosti naroda, med katere poleg običajev, glasbe, pregovorov, obrti in noš sodi še čuda mitov in legend, največkrat srednjeveških in ponarodelih. V pripovedkah brez enotnega avtorja nastopajo mnoga bajeslovna bitja, čarobni kraji in hrabri dobrotniki. Slednji so bili od vekomaj priljubljena tema zapečkov in tabornih ognjev preprostih ljudi, saj so jim, zatiranim ali podjarmljenim, predstavljali simbol milosti in pravice oziroma domoljubja. Vsaka dežela ima tovrstne plemenitaše, praočete današnjih superjunakov, in nekaj njih je znanih tudi onkraj svojih meja. Čeprav so nekateri osnovani na zgodovinskih osebnostih, so vsem skupne idealizirane vrline, kot so pravičnost, zvitost in hrabrost, ter košček nadnaravnosti. Na pamet pridejo recimo naš dobri kralj Matjaž, ki domnevno temelji na madžarskem vladarju Matiji Korvinu, pa britanski kralj Artur, legendarni ustanovitelj vitezov okrogle mize, ter nenazadnje sloviti samostrelec Viljem Tell, bržda izmišljen švicarski heroj, ki je tobleronsko pokrajino popeljal v samostojnost izpod habsburškega škornja.
|
|
|