Revija Joker - Žoge zbrc

ČLANKI
stranka » članki » vedež » Žoge zbrc

Figo v dlani
Nič čudnega zategadelj ni, da so skušali nogomet prenesti v igre. Vendar pa je treba vedeti, da se je žogobrc na silicijčnikih pojavil relativno pozno, in sicer zato, ker prizorišče iger od nekdaj obvladujejo ameriški založniki. Prva simulacija čezlužnega nogometa (ki mu tam pravijo football, evropskemu pa soccer), Atari Football, se je pojavila 1978, prvi 'naš' žogobrc šele dve leti pozneje. Bil je to Football za Mattelovo konzolo intellivision, ki je prišel z njo istočasno na britanski trg. Črtavi možiclji so si podajali črn zmazek in skušali zadeti večji zmazek na robu zmazkastega igrišča. Vseeno špil ni bil zmazek. Dve leti pozneje je za hišni mlinček ZX-81 (zanimivost za mlajše: imel je 1 K rama. Ja, kilobajt.) nastala prva fuzbalska poslovna simulacija, Football Manager, v kateri si izbral tim, plačeval račune in prenašal igralce, tekmo pa si spremljal skozi posnetke zanimivejših trenutkov. No, večina zrelih igričarjev ima za prvo pravo simulacijo nogometa Oceanov Match Day za spectrum 48 K, ki se je z velikimi igralci in odličnim vzdušjem zlatočrkovno vpisal v zgodovino fuzbalerskih iger ter športnih špilov vobče.

Če Beckham ne bi znal dobro igrati, bi nikdar ne postal megazvezdnik. Je pa res, da ga je evropskem prvenstvu fino biksal.
Čeprav se mnogi navdušenci užitkoma spominjajo falange drugih žogobrcavščin in bodo sladostrastno vztrepetali, ko bodo prebrali zaporedja črk Sensible Soccer, World Cup Carnival, Match Day 2, Actua Soccer, Viva Football, Microprose Soccer, Virtua Striker, International Superstar Soccer, Bundesliga Manager in Premier Manager, sta bila resnična prelomnika v zgodovini vsakovrstnih nogometnih e-simulacij le dva. Prvi je bil FIFA International Soccer iz 1994. FIFA je od vekomaj najbolje prodajana nogometščina in je že pred osmimi leti v izvirni inačici uporabila model privabljanja kupcev z znanimi imeni. Electronic Arts so to štacunarsko tradicijo 1983 začeli s košarkaščino One on One, v kateri sta se dajala Julius Erwing in Larry Bird; Fifa je enajst dvanajstmesečij pozneje ubrala isti pristop. Licenca mednarodne fuzbalerske

Prva prava elektronska simulacija nogometa je bil Match Day za mavrico. Aaaah, spomini ...
organizacije, čeprav zgolj imenska in brez poznejših dodatkov v obliki popolnega nabora imen in obrazov igralcev, je bila draž za drhal in je pomenila prelomnico glede finančne ter medijske resnosti v elektronskih verzijah nogometa. Na isto karto so igrale vse kasnejše Fife, ki kljub solidnemu arkadnemu modelu igralno in vsebinsko naredijo večji korak naprej le vsakih nekaj let, ko jih k temu prisili konkurenca.
In več kot očitno je, da ustvarjalci Fife igrajo Pro Evolution Soccer. Ta Konamijeva nogometščina, ki jo na Japonskem krasi ime Winning Eleven in tam prodira že proti številki 8, namesto na dostopnost stavi na realizem. Gre za čisto drugačno filozofijo kot pri Fifi, kjer je vse podrejeno licenčnemu spektaklu in lahkotnosti. Konami ima za Pro Evo le delno licenco združenja igralcev FIFPro, zato je večina moštev in nogometašev izmišljenih. Prav tako špil ne bo dobil nobene nagrade za nadmočno grafiko oziroma predstavitev. Toda igralni sistem ... Ah. V bistvu nihče ne ve, kako je tokijskemu Konamiju (KCET) to uspelo, toda igranje Pro Evo Soccer 3 (J125, 91) oziroma Winning Eleven 7 pretresljivo spominja na resnični nogomet. Tempo, valovanje, razvoj igre, vedenje igralcev, obnašanje žoge, situacije - kot bi gledal zaresno tekmo. Na površju je igra relativno dostopna, a dodatnih potez in trikov za eksperte je ničkoliko. To je prečiščena esenca žogobrca, toda opremljena z vsem, kar spada zraven, in to je druga prelomnica v nogometnih igrah. Že pričakujete Pro Evo 4? Ole, ole, oleee ...

Žoge zbrc objavljeno: Joker 132
julij 2004