Revija Joker - Žoge zbrc

ČLANKI
stranka » članki » vedež » Žoge zbrc

V ljudskih glavah in zobeh
Dasi bi bil po mojem mnenjcu harpastum za razbesneno maso večja draž kot dandanašnji žogobrc - zato izkoriščam to priložnost, da krovni organizaciji UEFA predlagam modernizirano varianto, pri kateri bi bilo igrišče naključno posejano z nagaznimi minami - vsesplošne privlačnosti opiju množic nikakor ne morem odreči. Nazarensko preprosto se je pač navdušensko povezati s športom, ki ga lahko prakticiraš na vsaki zelenici ali asfaltišču s kolegi, fotri ali nunami iz bližnjega kloštra. Mnogi ga igrajo od malih nog in so mu predani
kot okusu čokolina. Potem je tu družabni vidik, zakaj redkokateri občutek se more primerjati z onim, ko s tisoči somišljenikov rjoveš na štadionu, medtem ko za marsikoga itak ni četrtkovega večera brez tekme Lige prvakov ob pivovskem nazdravljanju s prijatelji. Nekateri pa nogomet obravnavajo poznavalsko, ga študirajo in poznajo taktiko ter strategijo za pisano vnanjostjo. Interesantno je, da je razmerje slednjih napram neznalčkom visoko, saj je navijačem pogostoma jasno več kot selektorjem.
Prvopogledni krivec za masovno privlačnost nogometa je propagandna mašinerija, ki laufa v ozadju. Ta ga dela do obisti bleščavega in producira medijsko privlačne idole, ob katerih se babam šibijo kolena ter decom denarnice. Menda ste že slišali za nekega Davida, ki slovi po ljubavnih škandalih, frizurah, gvantah in gatah? Menda zna tudi podati žogo, a kaj takega ume še marsikdo, pa to ne pomeni, da mu bo kanil pehar milijonov od pogodbe z Vodafonom. A res je, da sem zdajle zaradi izpada tete Britanije z Evra vsled Beckhamovega klatenja mednarodne vesoljske postaje z enajstmetrovkino žogo sarkastičen. Dejstvo je namreč, da medijskih nogometnih zvezd, ki bi bili slabi igralci, ni. Vsakdo pozna vzpone in padce, a kljub izjemni masovnosti žogobrce izkušnje velevečina publike ceni fuzbalerje, ki obvladajo svoj posel. Davids je na igrišču takojci prepoznaven vsled svojih očal in čupe, vendar je pod to pozo dosti več: gre za nadarjenega, delavnega, vseuporabnega nogometaša, ki bi mu lizal podplate vsak trener (tako kot meni kot piscu sleherni urednik, bvahahaha). Brazilski napadalci bi se lahko imenovali Žbrljk, QDVR in 1874203, pa bi vsi uživali v njihovi usnjati sambi. Tako kot v napol gladiatorskem harpastumu žogobrcno občinstvo ljubi zmagovalce, najboljše od najboljših, in morda je razpon čustev pri nogometu večji kot pri kateremkoli drugem športu prav zaradi starorimske zapuščine. Tisti, ki zmagujejo, so slavljeni, oboževani, nošeni po rokah in joških; toda to se ob prvem porazu sprevrne v splošno pljuvanje, zaničevanje, pošiljanje v najtemnejše predele
človeškega korpusa. Medijski stroj pa preža na te preobrate in izkorišča projiciranje mladostniške želje biti vrhunski fuzbaler na ljudi, ki so to dejansko dosegli. Nič novega, tako je v vseh športih; le moč in doseg vsega tega sta zanimiva.
Vse, kar obkroža dogajanje na igrišču, pak temelji na lahko razumljivih pravilih, ki omogočajo tako spektakularno predstavo za množice kot občudovanje globljih taktičnih in strateških vidikov. Čeravno ideja z nagaznimi minami ni neuporabna, je zelenična akcija praviloma instantno privlačna celo za največjega neukeža: topniški goli z dvajsetih metrov, spektakularne podaje, nori prodori, besne parade vratarjev, otipljiva napetost ob prekinitvah, grdi prekrški, voleji, škarjice ... Vse to sestavlja izkustvo, ki ga ljubita kamera in uč. Hkrati žogobrc predstavlja nekakšno idealno ravnotežje med divjo dogajancijo in premišljenim pristopom; je kot valujoča voda s svojstvenim, življenjskim ritmom. Hokej na ledu in košarka sta recimo bolj adrenalinska in gotovo fantastična športa, a jima manjka prekinitev za predahe, organizacijo. Nogomet pa je kot dober film, kot dobra hrana, kot dobre poletne počitnice: zdaj razgiban, zdaj len, zdaj na nož, zdaj na držalo. In pod tem? Nešteto kombinacij, takih in drugačnih pristopov, izkoriščanj moči posameznih igralcev, navez med njimi in celotnega moštva ... Travnati šah.

Žoge zbrc objavljeno: Joker 132
julij 2004