Revija Joker - Zgodba nebes

ČLANKI
stranka » članki » vedež » Zgodba nebes

Statično vesolje
Ker je Cerkev ublažila poglede na znanost in sprejela njena dognanja, kar je v 18. stoletju privedlo do intelektualne svobode, se je vzpostavilo vzajemno spoš­to­va­nje med bogoslovci in znanstveniki. Zato se akademska astronomija ni resneje ukvarjala s temeljnim vprašanjem 'kako je vesolje nastalo?' oziroma je bila odprta za razpravo le tema 'kdaj je Bog pognal vesolje v tek'. Obstajal je celo uveljavljen in v Biblijo zapisan datum, kajti dolga leta je teološka struja pre­uče­va­la rodoslovje stare zaveze, ga primerjala z zapisi o babilonskih in egipčanskih kraljih ter tako skušala Genezi pripisati konkretno letnico. Na kraju je irski nadškof James Ussher zakoličil nastanek sveta na predvečer 23. oktobra leta 4004 pred Kristusom.

Prav astronomija je bila veda, ki je sprožila znanstveno revolucijo, njeni ključni ljudje pa so bili Nikolaj Kopernik, Johannes Kepler, Galileo Galilei in Isaac Newton. Ko so bili argumenti proti modelu, da se vse vrti okoli Zemlje, le premočni, je morala Cerkev ubla­žiti svojo togo naravnanost do naravoslovja. Miselnemu toku, ko razum zmaga nad ideologijo, pravimo razsvetljenstvo, pričel pa se je na kraju 17. stoletja.

Ko je Darwin sredi devetnajstega stoletja objavil svoj evolucijski nauk o razvoju vrst, je biblična starost propadla. Šest tisoč let enostavno ni bil dovoljšen čas za počasno delo narave. Tako se je rodil vzajemni znanst­veni izziv za oceno starosti Zemlje in z vsako meritvi­jo se je planet postaral. Začelo se je s 50.000 leti in kmalu napredovalo do milijarde ter čez. S tem se je katastrofična teorija, po kateri naj bi svet v kratkem času oblikovali kataklizmični dogodki, umaknil unifor­mistični teoriji s postopnimi in predvsem počas­ni­mi spremembami. Za vesolje pa so složno dorekli, da je statično in onkraj dojemljivosti navadnega smrtnika. Tak odgovor, ki se ne razlikuje od mitoloških raz­lag starih ljudstev, je vprašanje elegantno zaključil.
Prav neverjetno je, da je v tem oziru Newton sam - in za njim še stoletja drugih znanstvenikov - zatajil gravitacijsko teorijo. Z njo namreč ne gre vkup statičen mo­del, torej mirujoče, večno in neskončno vesolje. Če se telesa privlačijo, mirovanja ni. Vsebina bi se torej krčila in se naposled zrušila sama vase. Celo Einstein je na vrhuncu svojega genija zagovarjal mirujoč univerzum, toda da bi le-ta zadostil njegovi sveži gravitacijski teoriji, je v formule vpeljal nekakšno proti­utež silam težnosti, zvano kozmološka konstanta. Tedaj se je ta pogruntavščina sicer zdela posrečena, v res­nici pa je šlo le za matematično zvijačo, slično Ptolemajevim zankastim tirnicam planetov.
Prva, ki sta to tezo glasno spodbijala in predočila zamisel širjenja, sta bila ruski matematik Aleksander Friedman ter belgijski duhovnik in astronom Georges Lemaître. Oba sta v dvajsetih letih prejšnjega stoletja ločeno izdelala matematični teoriji spremenljivega vsemirja. A ker ni bilo opazovalnih podatkov, se je Einstein pravilnosti izračunov navzlic do njiju obnašal izredno omalovažujoče. Stroka je zatorej sledila največjemu učenjaku tistega časa in se še naprej oklepala starega nauka.

Od Galilea naprej so zvezdoslovci kar tekmovali, kdo bo imeli boljši teleskop. Začelo se je z nekajpalč­nimi lečami, na koncu 18. stoletju pa je nemški Ang­lež William Herschel izdelal kukalo s premerom 1,2 metra, s katerim je odkril sedmi planet Uran in pričel sestavljati trirazsežen zemljevid neba. Tako je s­troka dognala približno obliko naše sploščene Rimske ceste, s paralaksnim odmikom ocenila razdalje do nekaterih zvezd in naposled določila velikost galaksije. Boljša optika je razkrila tudi zelo oddaljene meglice, o katerih je bilo veliko debat, ali so le oblaki porajajoče se zvezde ali druge galaksije. Na pri­ču­jočih slikah je slovita meglica Vrtinec. Levo je skica ang­leš­kega astronoma Williama Personsa, kakršno je videl in na roke narisal leta 1845 skozi svoj 1,8 metra širok ter 16 metrov dolg daljnogled. Drugi pa je posnetek vesoljskega teleskopa Hubble.

Zgodba nebes objavljeno: Joker 200
marec 2010


sorodni članki