Revija Joker - Mafija

ČLANKI
stranka » članki » vedež » Mafija

Kastelamareška vojna
Frank Yale in Al Capone sta sodelovala v najstniških in v kasnejših letih. Eden drugemu sta pomagala v vojskovanju z Irci in Al si ne bi nikoli mislil, da ga bo prijatelj naplahtal. Toda Frankie je podlegel lakomnosti, ki je spravila v grob prenekaterega mafijoza. Brooklynski dobiček mu ni bil zadosti, zato je stegoval prste po čikaških destilarnah, za nameček pa je ugrabljal Caponove tovornjake s pijačo. To početje ni ostalo dolgo skrito in nazadnje je Capone pokazal, kdo ima dejansko moč. 1. julija 1928 so čikaški plačanci z brzostrelkami napadli Frankov avto. Pri tem velja omeniti dve zanimivosti. Frankie si je bil malo poprej naročil podobno oklepljen avto, kakršnega je imel Al, vendar so mu ga dobavili z usodno napako: pozabili so vstaviti neprebojna stekla. Druga zanimivost je na račun orožja pri atentatu. Prvič v New Yorku so gangsterji uporabili 'tomijevko'.
Frank Yale se je od sveta poslovil kot noben mafijozo dotlej. V pogrebni procesiji je bilo 250 avtomobilov, 10.000 pogrebcev in 38 tovornjakov cvetja. "Nič osebnega, posel je pač posel", je porekel Al Capone, ko je v odprti grob vrgel nagelj.
Po Frankovem odhodu je oblast nad Brooklynom prevzel šef Manhattna, Palermčan Guissepe Masseria. Joe the Boss, kakršen je bil njegov nadimek, je bil boter stare šole. Pod seboj je imel nemalo častihlepnih soldatov, ki so kasneje krojili zgodovino Amerike: Franka Costella, Carla Gambina, Vita Genoveseja in Charlesa Luciana. Vendar Šefova starokopitnost ni bila po volji vsem, zlasti ne Salvatoreju Maranzanu, ki ga je s Sicilije poslal tamkajšnji največji mafijozo, don Vito Cascio Ferro, z namenom, da postavi temelje za njegov prihod v ZDA. 1929. so don Vita fašisti strpali v zapor, kjer je kasneje umrl, vendar Maranzana to ni zmotilo. Odločil se je postati prvi ameriški capo di tutti capi, šef vseh šefov. Za razliko od Masserie on ni bil iz Palerma, marveč iz mesta na zahodu otoka, Castellammare del Golfo. Navzlic majhnosti kraja je od tam prišla vrsta gangsterje. Salvatore jih je vse zbral pod svojo komando in pričel odprto vojno proti samooklicanemu Šefu. Spopadi med bandama, ki so v kroniki zapisani kot kastelamareška vojna, so trajali leto dni, od sredine 1930 do 1931. Število trupel na obeh straneh je preseglo stot

Joseph Bonnano je močno preživel svojo generacijo 'sodelavcev'. Umrl je 12. maja 2002
ico in nič ni kazalo na premirje. Charles Luciano, najbolj jasnoviden in razumen gangster, je končno uvidel, da je čas za spremembo. Z ostalimi somišljeniki se je odločil izdati svojega šefa. Glede na to, da mu je stari Masseria povsem zaupal, ob povabilu na kosilo ni ničesar posumil. Ni se zavedal, da ga po slastni pašti čaka sladica iz svinca, ki ga je vanj izstrelila četverica morilcev.
Zmaga v vojni je pripadla Maranzanu, ki je Lucianu v čast priredil veliko pojedino. Tam se je oklical za glavnega šefa sindikata in New York razdelil petim družinam, med katerimi je največji capo postal Charles Luciano. Najmanjše ozemlje je pripadlo Josephu Bonannu, znanemu kot Joe Bananas, ki je umrl leta 2002 v spoštljivi starosti 97 let. A kljub pametni razdelitvi družin, ki se je do neke mere obdržala do danes, je bilo Maranzanovo šefovanje kratkotrajno celo za mafijske razmere. Odnesli sta ga slepa pogoltnost in preganjavica, da mu podšefi za hrbtom snujejo upor. Zato je na skrivaj sestavil spisek ljudi za odstrel. Med njimi sta se znašla Charles Luciano in Vito Genovese. Vendar je Salvatore Maranzano hudo podcenil sposobnosti svojih podrejenih, ki so njegove nakane odkrili...

Mafija objavljeno: Joker 110
september 2002