Revija Joker - Mafija

ČLANKI
stranka » članki » vedež » Mafija

Čezlužo

Kot za večino Evropejcev s slabim standardom je bila Amerika tudi za italijanskega delavca in kmeta obljubljena dežela. New York je bil ponavadi prva postaja.

V ZDA so po koncu državljanske vojne pričeli bolj kot kdajkoli prej vreti izseljenci iz vseh koncev Evrope. Ob prestopu v dvajseto stoletje so v vzhodna pristanišča, zlasti v New York, tedensko pripluli ducati ladij s tisoči in tisoči revežev, ki so čuli, da se v Ameriki cedita med in mleko ter da je moč tam na dan zaslužiti toliko kot na Stari celini na mesec. Med prišleki so prednjačili Italijani, Irci in židje. Vse tri etnične skupine so s seboj prinesle podobno težavo: nezaupanje v pravnost režima. Med Italijani so bili po večini prebivalci z juga, torej s Kalabrije in Sicilije, ki so bili že privzeto stalni uporniki. Irce so doma podobno zapostavljali Angleži, dočim so sinovi Abrahama (pri tem kajpakda ni šlo za Izraelce, marveč za imigrante iz vzhodne Evrope) v ZDA videli drugo obljubljeno deželo, kajti v svojih domovinah niso bili deležni enakopravnosti. Na drugem koncu Luže so posledično vsi tujci ustanovili gete, ki so jih uredili po svojih starih običajih in se bore malo ozirali na okolico. Kaj kmalu so vsi spoznali, da Amerika vseeno ni tlakovana z dolarji. Srečo so našli le redki in večina se je utopila v poplavi revščine, ki jo je pogled na bogastvo Velikega jabolka - avtomobile, nebotičnike in restavracije - delal le še bednejšo. Zato ni čudno, da so se našli ambiciozni posamezniki, ki so želeli več. Ker na pošten način ni šlo, so pričeli žeti, kjer so drugi sejali. Prvi korak k organiziranemu kriminalu je bilo pobiranje varščin v pristaniških skladiščih. S poslom so pričeli Irci, vendar so po letu 1920 dobili hudo konkurenco, kajti s Sicilije je zaradi Ducejeve trde roke prišlo veliko uveljavljenih mafijozov s pomagači. Pred Irci in židi so imeli prednost uveljavljenega nenapisanega pravilnika, povezanosti in molčečnosti. Predvsem omerta je bila tista, ki je omogočila mafiji v Ameriki preživetje kljub mnogim aretacijam. Zločinci drugih narodov niso kaj dosti pomišljali in so bili v zameno za milejšo kazen takoj pripravljeni sodelovati s tožilstvom. Siciljanci pa so vedeli, da mafija ne pozabi. Priče so jo skupile navzlic policijski zaščiti in bili so primeri, da sta izdajalce krogla ali bomba skrivoma našla krepkih deset let po jezikanju.


Za mafijce je reklo 'če boš z mečem živel, boš od meča umrl' še kako veljalo. Mečevali se sicer niso, toda umetnost nasilnih smrti so zaobvladali do konca. Na sliki je tipično davljenje z vrvjo. Luca Brasi sleeps with the fish.


Šele od tu dalje se je razvijala tista mafija, kakršno poznamo iz slikovitih filmov in knjig. V slabem stoletju so se na tem prizorišču izmenjali tisoči obrazov. Nekatera imena so navkljub velikemu pomenu utonila v pozabo, druga so zaradi takih ali drugačnih podrobnosti postala legende. Vsaj na začetku to niso bili spoštovanja vredni in modri ljudje, marveč povečini polpismeni neotesanci, ki so se ob pravem času znašli na pravem mestu in so imeli prenekaterikrat v življenju več sreče kot pameti. Bili so daleč od kakršnegakoli vzora in v svoji obrti so lahko samo uspeli ali umrli. Drugega itak niso znali, saj so imeli le redki mafijski glavarji pred drugo svetovno vojno opravljeno osnovno šolo. Vloge najbolj znanih bom skušal karseda zanimivo vtkati v zgodbo o ameriški mafiji.

Mafija objavljeno: Joker 110
september 2002