Revija Joker - Mafija

ČLANKI
stranka » članki » vedež » Mafija

Zaščitniška mafija
Izraz je arabskega izvora, po vsej verjetnosti izvira iz besede 'mohafi', ki pomeni prijatelj, in je star več kot osemsto let. Takrat so otok zavzeli Normani in stari prebivalci, povečini arabski Saraceni, nad rdečelasim ljudstvom niso bili pretirano navdušeni. Skupnost, ki so jo tlačani ustanovili, ni bila zločinska, marveč zaščitniška. Ko kraljevsko sodišče denimo ni hotelo obsoditi plemiča, ki je kmetu posilil hčer, so ga spuntani kmetje ugrabili in razčetverili. Sčasoma je mafija pričela uživati podporo ljudstva in če je bilo treba popraviti kakršnokoli krivico, nihče ni šel na državno policijo, ampak h krajevnemu mafijskemu glavarju. Ljudem, ki so bili z mafijo povezani, so pravili 'prijatelji prijateljev'. Skozi stoletja je mafija spletla svoje niti po vsem otoku, pri čemer je obdržala popolno neotipljivost pred vladarji. To ji je uspelo zavoljo trdnega značaja Sicilijanca, ki bi si bil raje odgriznil jezik, kot da bi sodeloval z oblastmi. To nepisano pravilo se je tako uveljavilo, da nihče ni niti črhnil policiji o zločinu, celo kadar je bil sam žrtev. Omerta, kot se zakon molčečnosti imenuje, pomeni moškost, izhaja pa iz trinajstega stoletja, ko so na Sicilijo prišli Francozi. Zaradi surovosti vojakov je moški del prebivalstva zapustil vasi in v hribih snoval upore. Vsi so vedeli, da je Francoze mogoče premagati in odgnati, toda to je zahtevalo brezpogojno složnost ter molčečnost. Od tedaj izvira tudi akronim za mafijo - Morte Alla Francia Italia Anelia (dobesedno 'smrt Francozom je italijanski krik'). Držanje jezika za zobmi je sprva delovalo izključno zaradi mržnje do režima, nato pa tudi iz strahu pred vsemogočno mafijo, pred katere 'vendeto' ni bilo lahko ubežati. Maščevanja so bila namreč sila priljubljeni podvigi. Sicilijanci so bili (in so bržkone še vedno) prepričani, da je 'krvna osveta' edina pravica in da mora biti vedno neusmiljena. Sovraštva tamkajšnjega kmeta pač ni bilo jemati za šalo. Bili so goreči kristjani in nikoli ne bi onečastili podobe device Marije, toda kadar jim je stopila v glavo kri maščevanja, tedaj bi počili samega papeža, ako bi se ta spozabil zoper omerta. V tej deželi je mrgolelo kipcev jokajočih Jezuščkov, vendar živ krst ni verjel v nauk, da je treba nastaviti še drugo lice. Krščanska odpustljivost se je vsem zdela le prezira vredno zatočišče strahopetcev. Zato ni čudno, da so noži in lupare (prirezane puške) pele na sleherni dan.

Sicilijanci, zlasti zapostavljani kmetje, so bili vse prej kot miroljubni. Krvno maščevanje se je vsem zdelo samo po sebi umevno. Celo žrtvam.

Mafija objavljeno: Joker 110
september 2002