Revija Joker - Bismarck

ČLANKI
stranka » članki » vedež » Bismarck

Zmaga
Od zadnjega potrjenega stika z Bismarckom je minilo že devetindvajset ur. Tovey je poslal križarki Norfolk in Suffolk na patruljo v Danski preliv. Suffolk je moral pluti na radarski razdalji od ledenega roba nasproti Vestfirdira in tam voziti vzporedno v smeri jugozahod-severovzhod. Vsak obhod je trajal tri ure. Norfolk pa je moral voziti okoli petnajst milj južneje, za primer, da bi Nemci tvegali obvoz po robu minskega polja. Negotovost je naposled prekinil Suffolk. Ob 19.30 se je kakih sedem milj za Suffolkom na desni prikazal Bismarck in takoj za njim Prinz Eugen. Takoj so zazvonili alarmni zvonci in Suffolk je ostro zavil v desno, da bi ušel v zavetje megle. Nemci niso streljali in obe veliki ladji sta kot dve črni gmoti tiho zdrsnili z desne proti levi. Suffolk je javil novico ostalim ladjam in se, trinajst milj za obema ladjama, usmeril v njuni brazdi. Kakih petnajst milj pred Nemci je plul Norfolk in takoj, ko so dobili obvestilo, je poveljnik Alfred Phillips pospešil hitrost ter se usmeril proti njim. V strahu, da ne bi zgrešil ladij, je napačno ocenil smer in se iz megle pojavil le kakih osem milj pred Bismarckom. Tokrat ni bilo treba dolgo čakati na odgovor. Zagrmelo je in bliski, pospremljeni z oblaki črnega dima, so šinili iz Bismarcka. Na Norfolku so strahoma čakali na izid. Svetleča granata je padla kakih petdeset metrov stran, se odbila od vodne gladine in preskočila poveljniški most. Kvišku so šinili šestdeset metrov visoki vodni stebri, vendar zadetkov ni bilo. Bismarck je izstrelil pet salv, nato pa je bil Norfolk že v zavetju megle. Postavil se je za Suffolk in sledil nemškima ladjama. Radar je sicer deloval le na Suffolku, ki je admiraliteto tudi neprestano obveščal o položaju sovražnika. Mož, ki mu je sporočilo največ pomenilo, je bil admiral Holland, ki je bil s svojim Hoodom od Bismarcka oddaljen le tristo milj in se je približeval.

Bismarck je iz Hamburga, tako kot večina nemških bojnih ladij, najprej odplul na urjenje v Baltik, kjer so preizkusili motorje ter umerili topove, kompase in radar.

Če bi kdaj dotlej lahko o kaki ladji dejali, da je bila legenda, je bil to Hood. Zgradili so ga leta 1916 v ladjedelnici John Brown v Clydebanku, splovili pa avgusta leta 1918. Ime je dobil po družini lorda Hooda, ki je pomagal Rodneyju potolči Francoze v zahodni Indiji v osemnajstem stoletju. Hood je meril v dolžino 262 metrov in bil oborožen s štirimi dvojnimi topovi kalibra 381 milimetrov, zmogel je hitrost 32 vozlov. Njegova slabost, poleg starosti, je bil šibek oklep, saj je imel izdatno okrepljene le boke.
Vso noč sta veliki sili pluli druga proti drugi in na vseh britanskih ladjah so mornarje že obvestili, da jih zjutraj čaka velika bitka. Tudi na nemških ladjah so bile priprave na boj v teku, saj je bilo jasno, da se zasledovalcem ne bodo izmuznili. Salva je poškodovala prednji Bismarckov radar in zdaj je na čelu plul Prinz Eugen, saj je bil Bismarck spredaj slep. Ob štirih zjutraj so občutljive prisluškovalne naprave CHG na Prinzu Eugenu odkrile ropot ladijskih vijakov dveh ladij, čeprav radar ni zaznal še ničesar. Opazovalec je kakih dvanajst milj na jugovzhodu opazil obrisa dveh velikih ladij in uro zatem so plovili prepoznali. V topniški centrali so na telemetrih določili njuna razreda in poveljnik Jasper je ukazal napolniti topove z visoko eksplozivnimi granatami. V angleških vrstah je vladala zmeda zaradi podobnosti obeh nemških ladij, tako da je Holland napačno določil, da spredaj vozi Bismarck. Topovi na Hoodu in Bismarcku so merili osemnajst metrov v dolžino, vsak stolp je tehtal okoli sto ton. Nemški merilniki so bili stereoskopski, kar je pomenilo, da je bilo treba nameriti majhno rumeno oznako na osnovnico nadgradnje sovražne ladje, dočim so bili britanski telemetri zasnovani na sovpad, kar je pomenilo, da je bilo treba dve sliki ladje zliti v eno.
Na obeh straneh so bili pripravljeni in ko je razdalja znašala manj kot 13 milj, je Luetjens ukazal izobesiti zastavo JD, kar je pomenilo začetek streljanja. Istočasno je Holand, 24. maja ob natanko 05.49, ukazal: 'Izvršiti!' Glavni signalist je zaklical: 'Spustiti prapor pet!', kapitan Kerr je ukazal: 'Odpreti ogenj!' in v topniški centrali je poveljujoči častnik vzkliknil: 'Ogenj!' Ob 05.52 je tako Hood prvi izstrelil dve salvi na Prinza Eugena, misleč, da gre za Bismarcka. Pol minute kasneje je enako neuspešno odgovoril Prinz Eugen. Z drugo salvo je zadel Hooda in ubil nekaj topničarjev, na ladji pa je izbruhnil še manjši požar. Hood je pričel zavijati, da bi bil z bokom obrnjen proti sovražniku in bi izkoristil vse topove.
Nato se je zgodilo. Na Bismarcku so zagrmeli težki topovi in že petič v štirih minutah so se okoli Hooda dvignili gejzirji vode. Toda ena od granat ni padla v vodo. Priletela je navpično navzdol, s hitrostjo 2500 km/h prebila nezavarovani krov med sredino in krmo ter nadaljevala pot skozi les in jeklo globoko v notranjost ladje. Eksplodirala je v smodniščnici 102-milimetrskih granat, nakar je razneslo še skladišče 381-milimetrskih granat. Iz sredine Hooda je planil ognjen steber, štirikrat višji od same ladje. V nekaj trenutkih se je Hood zlomil na dva dela in potonil. Umrlo je 1415 mož, rešili so samo tri.
Boja še ni bilo konec in Bismarck je prenesel ogenj na Prince of Wales. Slednji je sicer enkrat zadel Bismarcka, nato pa so ga zadele štiri granate z Bismarcka in tri s Prinza Eugena. Že po dvanajstih minutah bitke je bilo tako Angležem dovolj. Spustili so maskirni dim in se jadrno umaknili proti jugovzhodu. Ura je bila 06.13, minilo je natanko enaindvajset minut, odkar je Holland bitko začel.

Bismarck objavljeno: Joker 100
2001