Revija Joker - Bismarck

ČLANKI
stranka » članki » vedež » Bismarck

Poskus preboja
Ladji sta v spremstvu nekaj rušilcev izpluli iz oporišča Gotenhafen, najprej Prinz Eugen in za njim Bismarck. Slednji je imel v rezervoarjih goriva dvesto ton nafte manj od največje mogoče količine, ker je nekaj dni prej pri čiščenju rezervoarjev zaradi strupenih hlapov umrlo nekaj poljskih delavcev. Lindemann je zato ukazal, da naj rezervoarjev ne napolnijo do konca. Tik pred izplutjem se je Luetjens v nasprotju s priporočili poveljstva skupine Sever, naj vplujejo v norveško oporišče Bergen, odločil za drugo pot. Po njegovem je bilo bolje, da plujejo visoko na arktični sever do otoka Jan Mayen, se šele tam oskrbijo z gorivom s tankerja Weissenberg in se skozi Danski preliv prebijejo na Atlantik. Razlog za to so bile njegove izkušnje izpred petih mesecev, ko se je prav skozi to ožino umaknil britanskim ladjam in se prebil na odprto morje. Ves dan sta ladji pluli skozi skandinavske vode v upanju, da ju sovražnik ne bo opazil. Na njihovo smolo se je popoldne pojavila švedska križarka Gotland in več ur plula vzporedno z Nemci, naleteli pa so tudi na več ribiških bark. Švedska vlada je o srečanju skrivoma takoj obvestila britansko admiraliteto. Tistega večera je Anglijo doseglo še eno sporočilo: Viggo Axelssen,

Luetjens je bil edini nemški mornariški častnik, ki Hitlerja ni pozdravljal z nacističnim pozdravom.
član norveškega odporniškega gibanja, je s prijatelji pohajkoval po Vesterveinu vzdolž obale. Skupina se je ustavila na trgu Runningen in občudovala pokrajino. Pogled je segel daleč na morje, vse do trinajst kilometrov oddaljenega svetilnika pri Oksoyu. Takrat so opazili skupino ladij v hitri plovbi proti norveškim fjordom. Viggo je segel po daljnogledu in se, ko je spoznal da gre za nemške ladje, izgovoril, da skoči domov po pijačo. Od tam je z oddajnikom odposlal šifrirano sporočilo.
V Scapa Flowu, na Orkneyjskih otokih, deset milj od severne obale Škotske, je domovala britanska Home Fleet. To oporišče je bilo kot nalašč za blokado pomorskih poti iz Severnega morja v Atlantik. Sem so nekdaj prihajali ropat Vikingi in se potem tu tudi ustalili, od tu je leta 1916 admiral Jellicoe na čelu Grand Fleet odplul v boj proti Hochseeflotte. Osemdeset kvadratnih milj veliko področje, obdano z otoki, je bilo za življenje neprijazno zaradi rednih neviht in hladu. Tu se je nekaj dni prej na svoji admiralski ladji King George V, ki je bila za Hoodom največja britanska ladja, zasidral admiral Tovey. Ko je 21. maja prejel poročilo o Bismarcku, je takoj zaukazal izplutje Hooda, triindvajset let stare, 42.000-tonske legendarne britanske bojne ladje, ter križark Norfolk in Suffolk v Danski preliv. Kasneje je skupini pridružil še dvojčico King Georgea V, bojno ladjo Prince of Wales, letalonosilko Victorious in križarko Repulse. Prince of Wales je imel takrat na krovu še delavce, ki so dokončevali dva topniška stolpa, tako da je bil le polovično oborožen. Ob tem je imel Tovey na voljo dvajset rušilcev, križarki Manchester in Birmingham ter nekaj oboroženih ribiških ladij. Jedro ladjevja je razdelil v dve skupini s po dvema bojnima ladjama (Hood in Prince of Wales, King George V in Repulse) ter z njima pokril Danski preliv, prehod med Islandijo in Foeroerskimi otoki, medtem ko je za Grenlandijo in Oradske otoke zahteval letalsko izvidništvo.

Z dolžino 251 metrov je bil Bismarck čvrsta in elegantna bojna ladja, ki pa je bila navkljub svoji relativni lepoti namenjena ubijanju.

Še vso noč je nemška eskarda plula proti severu, zjutraj pa je malo pred otokom Marstein zavila v desno in vplula v mirne vode Korsfjorda, v morski rokav, ki vodi v Bergen. Na krov ladij so prišli piloti in vodili Bismarcka v Grimstad Fjord, južno od Bergena, Prinza Eugena v zaliv Kalvanes severovzhodno od mesta in tri torpedovke v Bergen. S tankerja Wollin so natočili nafto le na Prinza Eugena, ki je imel veliko manjše rezervoarje od Bismarckovih. Nikoli ne bomo vedeli, zakaj je Luetjens ukazal vpluti v Korsfjord, kar se je izkazalo za še eno napako. Če bi ladji v Atlantik vpluli niže čez Severno morje, bi lahko tja prišli neopaženi, ker pa sta pri belem dnevu prepluli ožini pri Kattegatu in Skagerraku, je bilo vsem jasno, da Angleži vedo za njihove premike. Tistega dne ob 13.15 je osamljen spitfire na svoji izvidniški poti 7500 metrov pod seboj opazil dve vojni ladji. Obrnil je, ladji poslikal in hitro odletel proti Angliji. V oporišču v Wicku so razvili posnetke in o oklepnici ter križarki obvestili admiraliteto. Takoj so odobrili bombni napad, toda poveljnik letalski maršal sir Federick Bowhill je zahteval, da posnetke še enkrat pregledajo v tisoč kilometrov oddaljenem Londonu. Poročnik Suckling, ki je s svojim spitfirom naredil te posnetke, je znova zlezel v letalo in odletel proti Londonu. Na poti mu je zmanjkalo goriva in pristal je blizu Nottinghama, kjer je bil doma. Zbudil je prijatelja in z avtom sta v zgodnjih jutranjih urah posnetke dostavila v London. Za nameček se je nad fjorde strnilo slabo vreme, tako da so z akcijo cel dan odlašali. Tovey se je vse bolj bal, da lahko ladji medtem neopazno ubežita, in ob enaindvajseti uri 22. maja je signaliziral Hoodu, da naj s sedmimi ladjami odpluje proti Islandiji ter tam patruljira jugozahodno od otoka. Malo pred polnočjo so ladje izplule pod poveljniško zastavo admirala Hollanda. S kopnega so takrat Hooda videli zadnjič.
Ves naslednji dan se je slabo vreme nadaljevalo in Britanci so nemočno čakali na izboljšanje. Tedaj se je dolgoletni letalski navigator kapitan Fancourt, ki je sicer že nekaj časa služboval v pisarni, ponudil, da bi vseeno odletel v Bergen. Za pilota se je javil Noel Goddard, pilot dvomotornega ameriškega letala maryland, ki je vleklo tarče, in brž so dobili še telegrafista. Ob 16.30 so možje vzleteli in Bergen dosegli po vrsti težav, ko so v slabem vremenu trikrat skoraj treščili v morje. V nizkem letu so preleteli Bergen in okoliške zalive, medtem ko so nanje streljali Nemci, in obrnili proti Angliji. Ker se telegrafist ni mogel povezati z admiraliteto, je kar na valovni dolžini vlačilcev tarč obvestil centralo v Hanstonu, da ladij ni več tam.

Bismarck objavljeno: Joker 100
2001