Revija Joker - Bismarck

ČLANKI
stranka » članki » vedež » Bismarck

Osvajanje Evrope
Nemški vojaški stroj si je do poletja leta 1941 pokoril dobršen del Evrope. Grčija, Romunija, Bolgarija, Jugoslavija, Madžarska, Poljska, Češkoslovaška, Avstrija, Finska, Norveška, Danska, Nizozemska, Belgija in Francija so v manj kot dveh letih prešle pod nemško oblast. V tistem času se je nemški imperij raztezal od Atlantika do meja Sovjetske zveze in od Arktičnega oceana na afriško celino. Hitler se je lahko s tem dosežkom meril z velikimi zgodovinskimi vojskovodjami, z Aleksandrom Velikim, Napoleonom in Cezarjem. Nemčija je bila na vrhuncu vojaške moči. To so bili časi, ko si je pustil poveljnik nemškega letalstva Hermann Goering dovažati vagone dragocenih slik, kipov in starin, ko so se mize nacističnih veljakov šibile pod težo dobrot iz vse Evrope in ko je v evropski visoki družbi uniforma nemškega oficirja nekaj pomenila. Nemška vojska (Wehrmacht) v tistem času ni imela primerljivega tekmeca in le vrsta srečnih dejavnikov je pripomogla, da ni zlovešča senca svastike prekrila vse stare celine. Krivec za to je bil Hitler, ki so mu politični in vojaški uspehi zameglili razum do te mere, da se ni več oziral na nasvete vojaških analitikov, temveč je kot kako božanstvo sam odločal o pomembnih vojaških akcijah.
Prvo prelomnico je poleti leta 1940 pomenil Dunkerque, kjer je taktika Blitzkriega, bliskovite vojne, prvič izgubila sapo. Takrat je tisoč zavezniških ladij vseh oblik in namembnosti v devetih dneh pod točo nemških granat čez Rokavski preliv prepeljalo in rešilo četrt milijona britanskih vojakov. Da so takrat nemški tanki pred Dunkerqueom obstali, čeprav bi lahko dokončno strli razsuto britansko armado, je bil odgovoren Hitler, ki je 24. maja iz še danes nepojasnjenih razlogov izdal ta ukaz in odredil, da delo dokonča nemško letalstvo (Luftwaffe). V dneh, ki so sledili, je slabo vreme onemogočilo napade in 26. maja je Hitler znova pognal v napad tanke. Tokrat so naleteli na močno obrambo britanskih in francoskih čet, kar je zadostovalo, da je z izjemo 40.000 francoskih vojakov večina zaveznikov ušla čez preliv.
Sledil je padec Francije. Zdaj je bil na evropskem zahodu poslednji svobodni otok le še Velika Britanija, nekoč največja kolonialna velesila, ki pa je bila po Dunkerqueu vojaško precej ohromljena, saj so večino mehanizacije (tanke, topove) med umikom pustili na obali. Spet je Hitler naredil napako in odlašal z invazijo vse do sredine julija, ko je od Angležev prišla uradna zavrnitev za ponujeno premirje. V teh ključnih dveh mesecih si je Velika Britanija vojaško opomogla in z vsakim dnem postajala manj ranljiva. K temu je največ pripomogel novi ministrski predsednik Winston Churchill, znan po ljubezni do slikanja in pisanja, z večno cigaro v ustih, ki je skupaj s klobukom postala njegov zaščitni znak. Churchill je bil človek z vizijo, ki je znal s svojimi političnimi zvezami in po

'Parsifal', ki s svojo U-556 ni mogel obvarovati Bismarcka, je priplul v Lorient, kjer mu je admiral Doenitz (desno) za uspehe na Atlantiku podelil viteški križec.
sluhom za vojaška vprašanja vleči prave poteze. Ravno v času dvomesečnega zatišja se je modro naslonil na edinega močnega zaveznika, takrat še nevtralne ZDA, in na njihovo pomoč v materialu, ki so ga dovažali z ladjami. Med drugim so ZDA takrat Veliki Britaniji poslale pol milijona pušk in veliko količino strojnic ter topov. Trgovina po načelu 'plačaj in odnesi' je delovala do vstopa ZDA v vojno (7. december 1941); med drugim so Britancem jeseni 1940 poslali petdeset starih rušilcev in vrsto letal, za katere so dobili pravico gradnje oporišč na britanskih posestih v Karibskem morju in na Atlantiku.
Julija je sledil napad na Veliko Britanijo in znova je Hitler naredil napako, ker je dal prednost letalstvu namesto klasični invaziji na Otok. Sicer je bila Luftwaffe po številu letal kar petkrat močnejša od britanskega letalstva (RAF), ob čemer so bili nemški piloti temeljito izurjeni v bojih po Evropi. Vendar so imeli Britanci srčnejše pilote, povečini bolje oborožena letala (nemška so bila hitrejša) in mrežo devetnajstih radarskih postaj na svojem jugovzhodnem obalnem pasu, ki so pravočasno opozorile na prihajajoče kovinske čmrlje. Z izjemnim pogumom in v nečloveških pogojih je Britancem uspelo vzpostaviti ravnovesje moči in ustaviti napredovanje po vsej Evropi razdrobljenega nemškega vojaškega stroja.

Bismarck objavljeno: Joker 100
2001