Revija Joker - Kitara in jeza: dekonstrukcija destrukcije

ČLANKI
stranka » članki » vedež » Kitara in jeza: dekonstrukcija destrukcije

Raznovrsten hrušč
Metal je torej dodobra razvejan, ima številne zvrsti in sega od stadionskega mainstreama do bendov, ki vztrajajo pri obskurnih principih ter za večno igrajo po beznicah. Toda jedro ostaja nespremenjeno. Metal je od nekdaj glasba delavskega razreda, manjšin in deprivilegiranih slojev, polnih frustracij. Saj se najdejo bo­gatinski metalčki, ki v meščanskih stanovanjih sredi Ljubljane nažigajo Disturbed, ker jim krvavijo sr­če­ki ob nepravičnosti tega sveta, šmrk. A pravi učinek ima metalski trušč na one, ki na podlagi lastnega življenja čutijo, da je svet nepravičen, in vedo, da bodo to le stežka spremenili, zaradi česar so JEZNI. Kdor tega besa nima v sebi, stežka razume, kaj predstavlja tovrsten šundr. Od tu debeli pogledi in

Iger s šundravsko tematiko ni kaj dosti. Vsi pomnimo legendarni Full Throttle, čeprav je bil ta bolj motorističen kot metalski, kak star kozel pa še fantasy stripovsko sekljačino Heavy Metal FAKK in dumačino KISS: Psycho Circus. Jeseni pride Brütal Legend kultneža Tima Schaferja z digitalnim Jackom Blackom v glavni vlogi.
neodobravanje malomeščanov ter krepostnih cepcev, ki že v malo težjem rifu vidijo satanizem.
Nobeno naključje ni, da je metalcev dosti po pustih mestnih predelih in zabačenih vaseh. Idrija, od koder sem, je bila od nekdaj pankovsko-rokersko-metalska trdnjava, kjer ljubitelje narodnjakov in Christine Aguilere ob petkih javno bičajo na glavnem trgu, dočim je moje trenutno vaško okolje nabito z najstniškimi metalci, ki hodijo v cerkev z majicami In Flames. Carji. Iz takega nešminkerskega ozadja deloma izvira tudi potreba po močni, enotni skupnosti, ki je pri šundravcih zelo izražena. Zaščitni znaki so čupe, pripravne za noro mahedranje in ubijanje nasprotnikov s točo prhljaja, pozdrav z iztegnjenima kazalcem ter mezincem, ki simbolizira hudičeve roge, in tradicionalno preprosta oblačila. Ta se omejujejo na bombaž, džins in usnje, najraje v črni barvi. Če imaš preveč kovinskih dodatkov, si že gej, kar je sorta ljudi, ki v metalski družbi zaradi njenega splošnega mačizma praviloma ni širše sprejeta. Nemara tudi zato pravi metalci ne plešejo, temveč stojijo, suvajo z glavo in navidezno stružijo s kitaro. A tu smo že pri spopadanju med klikami v slogu metalci proti skinom proti reperjem, v kar se ne bom spuščal. Tako sovraštvo je voda na mlin izkoriščevalcem in poslovnežem, ki na ta rovaš kujejo kariere ter dobiček.
Skratka, metalska glasba je tista, ki jezo pretvori v zvočni napad, in na teh krilih potem leti domišljija. Seveda nekateri bendi ne dajo dosti na pesmi kot zgodbe in se ubadajo z uglasbenjem lastnih demonov, kar nekatere poslušalce spravi v ekstazo. Še pogosteje pa so skozi kovinarska besedila izražene konkretne, pogosto kritične ideje. Tako slišimo mesarjenja družbe in politike (Metallica), razmišljanja o zgodovinskih dogodkih (Iron Maiden), krike po svobodi (Accept) ter ljubezni (metalske balade), upor proti krščanstvu (Cradle of Filth) in na tisoče drugih idej, pomešanih tako ali drugače. Metal je hkrati glasba, ki se odlično posoja udejanjanju fantazije in onostranskega. Klasične teme so Gospodar Prstanov (Blind Guardian), starodavne kulture (Mercyful Fate), legende in grozljive štorije (preveč, da bi našteval), fetiši (Nine Inch Nails), smrt (Type O Negative), swords & sorcery (Manowar) ... Naslovnice albumov, tatuji, našitki in podobno to še kako odražajo, saj na na njih ne manjka čudežnih bitij, luciferjev ter ancientnih simbolov za strašenje župnikov.
Logično. Želja po drugačnem obstoju in nje raziskovanje je pač kot nalašč za metal, to obilno kitarsko žaganje, podloženo z bobnanjem in kričanjem. Ej, če bi bili Aleksander Veliki, Hitler, Konan in Svarun metalci, bi ziher skupaj svirali v bendu!

Sestavil sem cedeja oziroma plejlisti, ki bi morala analfabetu dati precej dobro idejo o tem, za kaj gre pri metalu in kako se je razvijal. (Ja ja, vem, to je sama komerciala. Tr00 so le tisti, ki napišejo komad, ga odigrajo v garaži in se takoj nato ubijejo.) Po trinajst komadov je na vsakem, ker 666 jih raje nisem šel nizat. Maltene vse lahko za prvi okus ujamete na YouTubu. Pa prosim brez sekiranja na forumu, zakaj nisem napisal tega ali onega ansambla oziroma komada. To je le prerez po moji izbiri. Tudi meje med zvrstmi so včasih zabrisane, posebej pri skupinah, ki delujejo na ducate let, kot so Maidni. A ne glede na krege o tem, kdo sodi kam in zakaj ni gor AC/DC, ki so ja hudi metalci (ne, niso – so težki rok, mešan z bluz rokom), menim, da sta listi reprezentativni in bosta v užitek tako nepoznavalcu kot ljubitelju. Posebej zaradi Korpiklaanijev. Brez njih ne sme biti nobena pivopivska fešta.

Kitara in jeza: dekonstrukcija destrukcije objavljeno: Joker 190
maj 2009