Podvozje
Ko sem bil še majhen in neumen ter sem bil prepričan, da avte poganjajo hrčki, ki snifajo bencin, sem mislil, da je podvozje pač podn od karoserije. Tla kabine, skratka. Mislil sem narobe. Podvozje je množica železja vseh oblik, ki drži kolesa na šasiji. Vsi elementi so nujno potrebni za količkaj udobno in varno vožnjo. Ako bi bila kolesa pritrjena kar na pločevino, kot recimo pri kočiji, potem bi vozilo zavijalo precej hecno in bi se prejkoslej prekucnilo na streho. Zatorej pomnite modro misel: podvozje ne drži le koles, marveč tudi avto na cesti.

Sestavni deli
V grobem podvozje sestavljajo amortizerji, nihajne roke, vilice, končniki, premniki in stabilizatorji. V avtomobilističnih člankih boste pri opisovanju podvozja često naleteli na termine, kot so toga prema, posamično vpetje, listnate vzmeti, macphersonova vzmet... Resnica je, da so ti izrazi le v domeni preglednic z lastnostmi, saj ju v sodobnem življenju (recimo pri avtomehaniku) gotovo ne boste slišali. Vseeno pa gre pojasniti razliko med osnovnimi vrstami podvozij. Toga prema pomeni, da sta kolesi, ne glede na pogon, vpeti na isti nosilni element. Tovrstno vpetje imajo terenci in kamioni ter je manj udobno in stabilno (glej spodnjo sliko tovornjačka). Plus je v tem, da je najnižji del vozila tudi ob obtežitvi vedno enako oddaljen od tal. Posamične obese so nasprotna in bolj prijazna pogruntavščina. Kolesa so vpeta neodvisno, vendar se pri obremenitvi posedejo. Pogosta pa je tudi poltoga prema, ki je kombinacija obeh tipov. V podrobnosti tu ne bom šel, ker bi se vse skupaj sprevrglo v zelo suhoparno, slabo predstavljivo opisovanje. Iz enakega razloga bom tudi preskočil različne tipe blažilnikov. Seveda pa je na mestu oris njihove naloge.

Pogled na sprednjo premo. 1 - blažilnik, 2 - kolo, 3 - polos, 4 - končnik, 5 - vilica, 6 - izpušna cev, 7 - karter. Stabilizator je pripet na drugo stran vilic in ga ni videti.

Amortizerji so najpomembnejši del podvozja, saj skrbe za udobje in hkrati za obnašanje avtomobila. Iztrošeni blažilniki s slabim odzivnim časom močno pripomorejo k nezanesljivosti tako v ovinkih kot pri zaviranju. Kako pa je s trdoto? Pri premagovanju neravnin (makadam, valovita cesta, ležeči policaji) bodo vozne lastnosti in udobje voznika v mehkem avtu solidno, a bo le-ta teže obvladljiv v ovinkih, predvsem krajših zaporednih. Trdo vzmetenje je po drugi strani obvezno za ovinkarjenje in visoke hitrosti po ravni podlagi, dočim bo na valovitem terenu ali neasfaltni cesti zaradi premetavanja slabo krotljiv. Kajpakda ni praktična ne ena, ne druga skrajnost. Sodobnejši avtomobili imajo zato tako imenovano dinamično podvozje, kar pomeni, da lahko med vožnjo preklapljajo med normalno in športno vožnjo. Elektronika poskrbi za ustrezno količino plina v blažilnikih in trši ter mehča oziroma viša in niža avto.

Pogled na zadnjo premo. 1 - kardanska gred, 2 - zadnji diferencial, 3 - polosi, 4 - vilici, 5 - zadnji stabilizator, 6 - izpušni lonec, 7 - rezervoar.

Naslednji kos, ki je kos železa v dobesednem pomenu, je roka oziroma vilica. Njeno edino poslanstvo je, da drži premo. Ima pa to grdo lastnost, da se rada obrabi. Vpenjalni del je namreč zaradi dihanja vulkaniziran in guma zavoljo zoba časa ter prisotnosti olja prepereli konec stori. Rezultat je 'luft' - tresenje kolesa, siljenje iz smeri... Podobno je potrošni material končnik, kovinsko-gumen košček, s katerim je volanska letev pritrjena na premnik (kolo). Končnik poleg težaškega vlečenja in porivanja koles ob obračanju volana opravlja še eno funkcijo: na njem se (p)opravlja 'optiko'. A o tem v naslednjem poglavju.
Gotovo ste že videli avto na dvigalu. Se spomnite dolge, štirikrat pod pravim kotom zvite okrogle palice, ki teče od leve prednje roke do desne in je vmes še dvakrat pritrjena na dno? Palici rečemo stabilizator in je dosti bolj domiseln izum, kot je videti na prvi pogled. Kot pove ime, skrbi za stabilnost vozila, konkretno za to, da v ovinku potiska zunanje kolo ob cesto. Kako je to mogoče? Zadeva deluje kot vzvod. Ko se amortizer notranjega kolesa pokrči, s tem upogne eno stran stabilizatorja k sebi, kar pomeni, da bo drugi konec potiskal roko stran od karoserije, torej k cesti. Izraz anti roll-bar, kot se palici reče po angleško, zato drži.
Poleg spodnjega stabilizatorja, ki ga premorejo vsi avtomobili (nekateri celo dva), obstaja tudi zgornji. Ta je lasten športnikom, najdemo pa ga pod pokrovom motorja in v prtljažniku, kjer skupaj drži vrhnja konca amortizerjev. Pretiravati s stabilizatorji vseeno ne gre, kajti vozilo hitro naredijo preveč togo in zaradi tega ne najbolje vodljivo.