Revija Joker - Sinovi groma

ČLANKI
stranka » članki » vedež » Sinovi groma

Mačke proti medvedom
Sovjetski tanki so med vodilnimi v Wehrmachtu povzročili veliko živčnost in zopet je stekel razvoj, ki so ga bili po uspehih v Franciji po neumnem ustavili. Podpora pehoti se je s pz IV že prenesla na jurišni top sturmgeschütz, štirica pa je v novi verziji ausf. F2 (ausführung - verzija) dobila dolgi protioklepni 75 mm top. Povečalo se je število lovcev na tanke: ti so bili ponavadi napravljeni kar iz odsluženih tankovskih podvozij zastarelih vozil, na katere so prišvasali protioklepne topove. Ker niso imeli kupole, so bili cenejši za izdelavo od tankov. Njihova naloga je bila slediti velikim bratrancem in s kanoni z velikim dometom odbijati nasprotnikove oklepne protinapade. A najboljši nasprotnik tanku je drug tank, in avgusta 1942 je v okolico Leningrada prilomastil prvi pz VI - tiger.

Pogled na čelni tigrov oklep, ki ga v vizirju ni hotel ugledati noben zavezniški tankist. Rezervne gosenice, pritrjene spredaj in na kupoli, so tankom rabile tudi kot dodatni oklep.

Tigri so bili za Nemce dvorezen meč. 57-tonska po­šast, otrok konstruktorja Ferdinanda Porscha, je s sto­timi milimetri oklepa na čelu tanka ('glacisu') predstavljala nerešljivo uganko za zavezniške topove, s svojim 88 mm topom pa je radirala vse, kar se je namerilcu pojavilo v vizirju. Nasprotnik je imel mož­nost šele, če mu je prišel za hrbet ali uničil gosenice, toda 88tka s kvalitetnim namerilnim sistemom ni odpuščala napak. Takrat so se morali tanki za vsak strel še ustaviti, da so kaj zadeli. Hkrati pa je bila enormna masa vozila njegova glavna hiba. Maybachov 700-konjski 12-valjnik je tigra pognal do 35 km/h in žrl megalomanskih 500 litrov goriva na sto kilometrov, zaradi česar je pomenil hudo obremenitev za oskrbo. Obenem bi iz gole mase jekla, ki so jo za tank potrebovali, lahko napravili dva lažja tanka. Z malo šale bi lahko dejali, da je že ena zbombardirana jeklarna v Nemčiji njihovo proizvodnjo prepolovila. Zaradi tega jih Nemci nikakor niso mogli izdelati toliko, da bi v enotah predstavljali viden delež. A tisti zavezniški vojaki, ki so nabasali ravno na del bojišča, kjer so se pasli tigri, so doživljali najbolj grozljive trenutke svojih življenj. Pravilo, da za uničenega tigra potrebuješ najmanj štiri do pet srednjih ameriških shermanov ali sovjetskih T-34, je imelo krvave temelje v resničnosti. Vzklik “O Bog, tiger gre!” je zledenil kri vsakemu zavezniškemu tankistu.

Akoravno so težki tanki pokradli vso slavo, se je po bojišču podil kup proslavljenih lažjih vozil (tu ameriški M3 stuart). Ta so bila običajno namenjena izvidnici in prodorom v prazen prostor, kjer ni bilo pričakovati resnega odpora.

Tiger je zato nemara najbolj zloglasen tank druge svetovne vojne. Nikakor pa ni najboljši. To značko si delita nadgrajeni T-34/85 (z 85 mm topom v večji kupoli) in pz V - panther. Slednji je bil pravzaprav nemški odgovor na T-34. Imel je podoben nagnjen oklep in preizkušen 75 mm protitankovski top, predvsem pa je bil s 46 km/h in desetimi tonami man

Tako imenovano mehanizirano pehoto so v Nem­čiji predstavljali slo­vi­ti tankovski grenadirji. Bili so izurjeni za hitro napredovanje s tanki. Na sliki, posneti s Koda­ko­vim barvnim filmom, kolovratijo ob 'trojkah' po ruskem snegu.
j precej mobilnejši od tigra, da o številčnosti ne govorimo. Panther in T-34/85 sta predstavljala raven tehnologije, ki je obvladovala drugo polovico vojne in je doživela srečanje v največji tankovski bitki vseh časov pri Kursku julija 1943 (J105). Nemci in Sovjeti so tamkaj skupno nakopičili več kot 7000 tankov, akoravno jih je bil le majhen delež najtežjih - tigrov približno 270, od dvestotih pantherjev pa se jih je tri četrt nenehno kvarilo, saj je bila prva verzija, ausf. A, precej pomanjkljiva. Šele ausf. D je pozdravila poporodne bolezni. Ključno je bilo dejstvo, da so Sovjeti poznali nemške načrte in so se lahko pripravili, zato je prišlo do neštetih srditih frontalnih spopadov med tankovskimi in protitankovskimi enotami, ki so ustavili prodor. To pa je bilo v povezavi z dejstvom, da je zi žermane že pošteno dajalo pomanjkanje surovin, usodno. Sledil je umik, ki se je končal šele v Berlinu, toda Sovjeti so vsako zasedeno ped zemlje drago pla­ča­li. Nemški maršali, kot je bil Erich von Manstein, so tankovske enote uporabili za tako imenovano elastično ob­rambo: z nenadnimi umiki so nasprotnika pretentali v premik in ga nato nena­doma napadli. Poleg tega so zmojst­ri­li sodobno uporabo samovozne artilerije, s pristopom 'udari in zbeži', ko je bila topniška baterija na položaju le nekaj strelov in nato spokala, preden so Sovjeti udarili nazaj.

T-34/85 je Sovjetom rabil prav do konca vojne, tudi zaradi velikega števila. Po drugi plati je bil nekakovostno izdelan in ne ravno udoben za upravljanje. Ta praksa se je na vzhodu zavlekla še v hladno vojno.

Proti koncu vojne se je Hitlerju že precej trgalo in v nasprotju z zdravo pametjo je začel postavljati zahteve po megatankih, kot je bil 180-tonski maus, katerega edini prototip je bil uničen. Na srečo je norega malarja prehitel konec vojne. Britanci in Američani na zahodni strani nemškega in sovjetskega napredka niso dohajali in so se raje oklenili množičnosti ameriških shermanov, ki so bili sami po sebi čisto solidni tanki, proti pantherjem pa so na normandijskih plan­javah in v ardenski ofenzivi imitirali božične smrečice. Tako so ob zadetku vzbuhnili v plamene. Ameriški tankisti so napade na podlagi številčne premoči krvavo plačevali prav do konca spopadov, čeprav so imeli na svoji strani sposobne može, kot je bil general George Patton. No, na koncu so vojno dobili.

Na risbi je landkreuzer, Hitlerjeva 1000-tonska 'ko­pens­ka križarka' z ladijskimi mo­torji in to­po­vi. Načrti za behemota so bili izdelani, baje tudi kanon, nato so celo reč nadgradili na 1500 ton, a kaj dlje niso prišli.

Sinovi groma objavljeno: Joker 186
januar 2009


sorodni članki