Revija Joker - Sinovi groma

ČLANKI
stranka » članki » vedež » Sinovi groma

Bliskovita vojna
Napad na Poljsko še ni bil pravi blitzkrieg, kajti nemški generali niso bili dovolj samozavestni, da bi se popolnoma oprijeli nepreizkušene teorije. Tamkajšnji uspeh pa jim je dal kril in v Franciji so maja 1940 Francozom in Britancem dali lekcijo, ki je postala temelj modernega mehaniziranega boja. Na papirju so bili Francozi močnejši, ne le pehotno, marveč tudi po tankih. Imeli so jih 3500, med njimi veliko težkih, Nemci pa 3200, povečini lahkih ('štiric' le dobrih dvesto). A praksa je bila drugačna. Nemške divizije so na izbranih odsekih prebile fronto in enostavno zaobšle zaprepadene branilce, preden so se ti sploh zavedli, kaj se dogaja. Tankovske enote so oddirjale naprej in uničevale oskrbo ter poveljstva, ki so bila nepripravljena na to, da se bo sovražnik drgnil obnje že nekaj ur po začetku napada. V vrzeli se je vsula druga nemška linija in obkolila paralizirano francosko pehoto, ki se je lahko samo še predala. Zavezniški tanki zaradi zastarele doktrine uporabe niso bili sposobni protinapada, ki bi bil edini pravi odgovor, saj so bili napačno postavljeni in posadk za to niso nikoli urili. Tudi ko so srečali nemške tanke, se je pokazalo, da zgolj debelejši oklep, ki ga ni mogel prebiti niti 37 mm top pz III, ni bistven. V tesnih kupolah francoskih in britanskih tankov je bil poveljnik tanka hkrati polnilec ali namerilec, kar je močno zmanjšalo učinkovitost, dočim so bile lahko nemške posadke zaradi večjih kupol številčnejše in so svoje delo opravljale hitreje. Edini posrečeni protinapad se je zgodil pri Arrasu, kjer so Britanci presenetili Nemce med menjavo streliva. Povzročili bi jim lahko velike izgube, če ne bil na licu mesta prisoten detajl v obliki generala Erwina Rommla, ki ga iznenadenje ni spravilo iz tira. Hitro je poslal v boj 88 mm protioklepne topove, ki so Britance naposled ustavili.

Petkupolni T-35 na sliki ni bil edina zgrešena sovjetska reč. Napravili so tudi T-100, tank z dvema kupolama, ki so ga uporabili v sovjetsko-finski vojni 1939. Finci so se ga hitro naučili odkrižati.

Tako se je rodilo oklepno manevrsko vojskovanje, s katerim je bilo mogoče zmagati že z manj in slabšimi, a bolje organiziranimi enotami. Temelj tega je bil ravno tank, ki je lahko edini zadosti hitro udaril dovolj daleč in ob tem preživel. Princip so hitro pobrale ostale strani. Najprej so ga Britanci s pridom uporabili proti Italijanom v severni Afriki, a klonili proti Rommlu, ki s tanki ni znal le napadati, marveč se tudi braniti. Britanske napade je znal zvito preusmeriti v pasti mins­kih polj in protioklepnih topov, na koncu pa je pri El Alameinu postal žrtev oskrbovalne (logistične) krize, ko ni dobil

Renault R35 je bil navzlic ki­la­vi francoski doktrini sam zase čisto soliden tank. Predvsem je bil dobro oklepljen in nekaj so jih po zmagi zase vzeli celo Nemci.
dovolj vozil, da bi nadomestil izgube. Ok­lepne enote so namreč draga reč, zahtevne za izdelavo in vzdrževanje ter logistično potratne, saj lokajo enormne količine goriva. Pz IV na primer 235 litrov goriva na sto kilometrov ceste. Zato tanke na štartne po­zicije pripeljejo z drugimi vozili: idealni so vlaki, pa tudi dobri težki transportni tovornjaki.
Tako tanki kot transporterji potrebujejo vsaj približno soliden teren in vremenske razmere, kar so Nemci boleče občutili v ruskih zimah. Operacija Barbarossa, invazija na Sovjetsko zvezo, je bila sprva briljanten uspeh, ko so Nemci z obkolitvami zajeli po več sto tisoč sovjetskih vojakov naenkrat. Toda sčasoma sta mraz in blato tankom odvzela mobilnost ter prodor je izgubil zagon, s tem pa svoje glavne prednosti. Še en problem so bili ruski tanki, za katere se je izkazalo, da peljejo nemške gladko scat. T-34 in težki KV-1 sta bila s 76 mm topom kos vsemu, kar so zeljejedi poslali proti njima, obenem pa sta bila dokaj urna in dobro zaščitena. T-34 je imel po večini površine nagnjen oklep, ki za prihajajoč izstrelek pomeni večjo debelino in s tem manjšo prebojnost. Tako je bilo moč napraviti relativno lahek, a še vedno dobro zaščiten tank, ki je na večjih razdaljah za 50 mm topove, s katerimi so bile opremljene nove verzije trojk in štiric, pomenil velik glavobol. Nemce sta spet reševala boljša taktika in izurjenost. T-34 so imeli slabšo komunikacijsko opremo od nemških vozil, zaradi česar so germanski soldatje praviloma vedno imeli boljši pregled nad situacijo na bojišču.

Erwin Rommel ob ujetnikih britanskega ekspe­di­cijskega korpusa 1940 v Cherbourgu. Tudi ko so Britanci leta 1942 puščavskega lisjaka stisnili v kot, je bil še vedno agresiven in nepredvidljiv.

Sinovi groma objavljeno: Joker 186
januar 2009


sorodni članki