Revija Joker - Sinovi groma

ČLANKI
stranka » članki » vedež » Sinovi groma

Kotaleči se bunker
Zamisli z goseničnimi vozili so se porajale že pred vojno, toda generalštabi so po stari navadi odmahovali, dokler jih ni izčrpavajoča statična vojna naposled prepričala, da so prisluhnili predlogom. V Veliki Britaniji je podpolkovnik Ernest Swinton konec leta 1914 z energičnim pristopom pridobil podporo prvega lorda admiralitete, sira Winstona Churchilla. Ker kopenska vojska sprva ni hotela imeti nič s tem, je bil Churchill primoran ustanoviti 'urad za kopne ladje' (landship committee), pod okriljem katerega so stekli preizkusi z nadgrajenimi traktorji. Sprva so se vsi podvigi končali v blatu in ovirah, a zagato sta odpravila konstruktorja sir William Tritton in major Walter Wilson, ki sta naposled skonstruirala prva v seriji tankov.

Little Willie je bil eleganten kot notredamski zvonar in v prvi svetovni vojni ni uspel izriniti romboidnega dizajna. Toda njegov čas je prišel kasneje, kajti bil je osnova za tanke z ovalno obliko go­se­nic in kupolo na vrhu z obračanjem v vse smeri.

Tritton je gosenice pritrdil na precej neestetski jekleni kvader in nastalo napravo poimenoval Little Willie, ki je julija 1915 postal prvi tank. Preden ga je uspel dodelati za bojišče, ga je po desni prehitel Wilson z vozilom Big Willie, kasneje imenovanim Mati. Tank romboidne oblike s stranskimi topovskimi stolpiči - 'sponsoni' - je začrtal značilno obliko britanskih tankov v prvi svetovni vojni. Romboid je lažje prečil ovire kot navadna ovalna oblika gosenic; vedeti moramo, da podvozje tedaj še ni bilo amortizirano. Mark 1, kakor so ga poimenovali uradno, je dosegel slabih šest kilometrov na uro in je premagal meter in pol visoko navpično prepreko ter dva metra in pol širok jarek. Trideset ton težka zverina je morala s sprednje strani ustaviti puškovne krogle z desetih metrov, kar je zahtevalo centimeter debele jeklene plošče. Te so bile že tedaj na bokih in zadku ter strehi tanjše, da je bila masa počasnega vozila kar najmanjša. Šajtrga je bila poleg vsega še visoka in klasični stolpič se je umaknil stranskima na obeh bokih, s 57 mm topovoma. Razvoj tankov je bil zavit v strogo tajnost in delavcem, ki so gradili prvih sto naročenih tankov mk1, je bilo povedano, da izdelujejo vodne cisterne. Ravno od tu je prišel naziv 'tank' (kot vodni tank), ki se je kmalu uveljavil v večini dežel, v Nemčiji pa ga je po vojni nasledil naziv 'panzer'.

Oborožitev britanskih mark1 do mark5 na sliki se je delila glede na 'spol', saj so 'moški' v sponsonu premogli 57 mm top, 'ženski' pa le strojnico. Te karjole so bile za posadko zelo neudobne: notri je bilo vroče in zadušljivo, ve­lik križ je bilo pomanjkanje amortizerjev. Včasih so po preskoku kakega jarka od udarcev v glavo vsi popadali v nezavest.

Spočetka so na tanke mnogi dejansko gledali kot na kopenske ladje, in to ne brez razloga. Počasi plazečo se gmoto z osmimi ali več člani posadke si res uprav­ljal bolj kot barkačo namesto kot vozilo za po tleh, saj so bili denimo zgolj za vožnjo zadolženi štirje ljudje, ki so si kričali ukaze. Zato so bili prvi tanki zelo naporni za upravljanje, veliko so se kvarili, povrhu vsega pa so zastrupljali soldate z ogljikovim monoksidom. Žrtev zaradi zastrupitve je bilo med tankisti vsaj toliko kot padlih v boju! Že tedaj so potrebovali spremljavo pehote, saj se je iz tankov slabo videlo in so lahko postali žrtev sovražnih ročnih granat.
Položaj je v dobri in slabi luči pokazal prvi spopad pri Flers-Courcelettu 15. septembra 1916. Od 49 tankov, planiranih za napad, jih je štartalo 32. Nadaljnih pet se jih je zagozdilo, osemnajst pa pokvarilo med napredovanjem. Napad je tako izvedlo zgolj devet vozil, a so bila čisto dovolj, da so Britanci presunjene Nemce pregazili. Železne pošasti so, kakorkoli počasi so že lomastile, uprizorile prvi primer groze pred tanki, ko se je nemška pehota v grozi pred nečloveško pojavo enostavno razbežala.

Sinovi groma objavljeno: Joker 186
januar 2009


sorodni članki