Revija Joker - Morilske čebelice

ČLANKI
stranka » članki » vedež » Morilske čebelice

Kriza in konec skupine B
Že od samega začetka tekmovanj leta 1983 so številni strokovnjaki opozarjali, da so nova pravila tempirana bomba, za katero nihče ne ve, kdaj jo bo razneslo, da pa je to samo vprašanje časa. In zle slutnje so se žal začele uresničevati, konkretno v 1985, potem ko sta se sezoni '83 in '84 končali brez posebnih zapletov in večina udeleženih ni imela razlogov za zaskrbljenost. Maja je na dirki po Korziki prišlo do nesreče, v kateri je umrl voznik lancie 037 Attilio Bettega. Skupnost je bila v šoku in ta se še ni polegel, ko je Ari Vatanen v Argentini zletel s ceste ter se nekajkrat prevrnil. To ne bi bilo nič posebnega, če se ne bi ob tem odlomil nosilec sedeža, vsled česar je ubogega Finca silovito premetalo po kabini. Sovoznik, čigar sedež je ostal nedotaknjen, je ostal relativno nepoškodovan, Vatanen pa je preživel z zelo težkimi poškodbami in malo je manjkalo, da bi se ga spominjali s solzo v očesu. Odsoten je bil več kot leto dni in po spletu okoliščin ni v skupini B nastopil nikdar več. Sledilo je namreč tragično 1986 in rally na Portugalskem.

Ta je bil zloglasen predvsem zato, ker se je na njem zbralo več desettisoč gledalcev, ki so velikokrat stali kar na cesti in so odskočili v zadnjem trenutku, tik preden bi jih kateri od voznikov zadel. Roehrl na podobnih dirkah sploh ni več želel nastopati, saj je menil, da bo 'nekega dne prišlo do težke nesreče'. In ta dan je prišel, ko je domači voznik Joaquim Santos izgubil nadzor nad svojim fordom rs200 in zapeljal v množico. Umrla je šesterica, nakar so vsa tovarniška moštva v trenutku odjavila svoja vozila. Toda težav niti približno ni bilo konec. Slaba dva meseca pozneje je namreč prišlo do nesreče, ki je zabila zadnji žebelj v krsto skupine B. Finski as H

Ponekod so gledalci kar silili v nesrečo. Walter Roehrl v poznejših letih na podobnih dirkah sploh več ni hotel nastopati.
enri Toivonen, zmagovalec prve dirke v sezoni, je na Korziki vodil z veliko prednostjo - nakar ga na eni od hitrostnih preizkušenj ni bilo v cilj. Člani moštva so bili zaskrbljeni in so jeli spraševati voznike, če so kje videli lancio S4 v martinijevih barvah. Ker so naleteli na sklonjene glave in solzne oči, jim je bilo vse jasno. Nekaj ur pozneje so prišli do mesta, kjer je dirkalnik zletel s steze, zgrmel v več kot sto metrov globok prepad in na dnu eksplodiral ter zgorel do neprepoznavnosti. Toivonen in njegov sovoznik Sergio Cresto nista imela nikakršnih možnosti, kajti avto je imel magnezijev okvir, karoserijo iz plastike in kevlarja ter polno posodo za gorivo, tako da je bolj spominjal na bombo na kolesih kot na dirkalnik.
FISA je imela dovolj. Med ljudmi se je za bejevske dirkalnike itak že dlje časa pojavljal zlovešč izraz 'killer B's' - 'morilske čebelice' in zanimanje je upadalo, saj se je občestvo odvračalo od te cestne morije. Uradniki so takoj prepovedali Skupino B, ki je obstajala le še do konca leta. Vendar pa nesreč ni hotelo biti konec niti v tem vmesnem obdobju. Jeseni je na dirki za evropsko prvenstvo Švicar Marc Surer s svojim fordom RS200 v hitrem zavoju zdrsnil in z bokom tako silovito trčil v drevo ob cesti, da je avto kar ovilo okrog debla, nakar je eksplodiral in povsem zgorel. Surer je padel iz avta in preživel s hudimi poškodbami, medtem ko je njegov sovoznik umrl v trenutku in zoglenel s pločevino vred.
Od leta 1987 je svetovno prvenstvo znova potekalo po pravilniku Skupine A. Avto je smel imeti v primerjavi s serijskim m

Lancia S4 bi bila še dandanes konkurenčna, le voznik bi moral biti čez les - tako kot v osemdesetih.
odelom, katerega so morali sploviti v nekaj tisočkosih, le manjše modifikacije in najvišja moč je malokdaj presegla 250 KM. Edina ostanka skupine B sta bili raba odtihmal precej strože nadzorovanih turbin in, jasno, štirikolesnega pogona. Ob tem je treba omeniti, da bi morala biti sezona 1987 povsem drugačna. V pripravi je bila tako imenovana Skupina S, ki je bila po načelih še skrajnejša od B. Dovolj naj bi bilo zgolj deset homologiranih vozil, katerih moč bi bila omejena na 300 KM - razen tega pa bi imeli konstruktorji proste roke. Iz današnjega časa je zanimivo predvsem to, da je to pravilo praktično identično sedanjemu WRC, kjer je ob isti omejitvi moči treba homologirati dvajset avtomobilov. Nekateri dirkalniki so že nastali, toda FISA je hkrati s skupino B odpovedala tudi S.
Preživeli avtomobili skupine B, tako civilni kot dirkalni, so dandanes precej iskano blago, ponekod pa z njimi še dirkajo. Zato ni nič čudnega, če na kaki gorski dirki ali 'rally-crossu' uzremo lancio S4 ali peugeota 205 T16 s precej nad 650 KM.

Morilske čebelice objavljeno: Joker 129
april 2004


sorodni članki