Konan na platnu
Nikomur ni treba razlagati, da je Konan sopomenka za odločnost, mogočnost, izurjenost, opremljenost z jekleno cepanico za pasom in v hlačah, izvajanje masakrov nad vsakovrstnimi sov­raž­ni­ki, nor pogum ter ob­ža­lo­va­­nje ničesar. Za to so sicer poskrbeli že stripi, ki jih je mul­čad v dobi Led Zeppelinov žrla kot bonbone. A še bolj ključnega pomena je bil film. V njem je nastopil sp­loš­ni publiki tedaj še neznani koroški bilder Arnold Schwar­zen­egger, v čigar izklesanem telesu je uteho našla cela generacija. Borilna epopeja se sicer ni mogla postaviti z orjaškimi bitkami, velikimi zvezdami ter bombastičnim proračunom. Bila pa je drugačna ... in imela je srce.
Da bi film o Konanu nastal, je bilo treba najprej zagotoviti predpogoj: zanimanje studiev. Tega ni bilo vse do leta 1977., ko je storila dar-mar Vojna zvezd. Dotlej je Hollywood na fantazijo in ZF gledal z zani­če­va­njem, nato pa so cigarjevci izvedli obrat. Uspeh Lucasove vsemirske pravljice je tlakoval pot za kup filmov z onkrajsko vsebino - Osmega potnika, E.T.ja, Indiano, Norega Maksa ... in Konana.

Stricelj Arnie, ki mu je Conan odprl duri do Terminatorja, in Steven Spielberg, eeekhm, Edward Summer, človek, ki ga je odkril za to vlogo.

Potem je manjkala impresivna upodobitev glavnega junaka. Multidisciplinistični ustvarjalec Edward Summer, ki je bil najbolj zaslužen za to, da je Konan dosegel veliko platno, je ravno v tistem času srečal Arnolda Schwarzeneggerja, letnik 1947, sedemkratnega mistra olympia in petkratnega mistra univerzum, ki se je skušal uveljaviti v Hollywoodu. Summer takrat še ni razmišljal o njem kot o Konanu - loj! -, vendar je do tega prišlo leto kasneje, ko je zrl Švarcijev zanikrni bilderski film Pumping Iron. Tedaj so odpadle misli na Sylvestra Stallona (hihi) ali Charlesa Bronsona (nebrzdan smeh). Da se Arnie ni upiral vihtenju meča & kazanju tricepsov, ni treba dvakrat reči.
Naslednji korak je bil iskanje re­žiserja, ki so ga našli v Johnu Miliusu. Ta zaliti očalar je pomagal spisati scenarija za Apokalipso zdaj ter Umazanega Harryja, odlikoval pa se je z obvladanjem zgodovine, me­če­vanja ter vojaške tak­tike. Možak je snemanje sprva zavračal na rovaš dru­gih projektov, a ko je prečital scenarij Oliverja Stona, si je premislil. Imel je le eno težavo: mega producent Dino De Laurentiis (njegova današnja ustreznica bi bil Jerry Bruckheimer), ki je skočil na krov, je odobril nizek proračun dvajsetih milijonov dolarjev. Zato je bilo treba besedilo prilagoditi. Stonovo je vsebovalo bitke z armadami mutantov, kar je letelo ven. Milius je prostor zapolnil z obravnavo Konanovega odraščanja ter njegovih motivov za maščevanje, česar se ni dodobra lotil niti izvirni pisatelj Howard. Konan, kot ga spoznamo v filmu, pri devetih živi v severnjaški vasici, kamor navali kačji svečenik Thulsa Doom s podrepniki, mu ubije starše, sune jekleni meč ter ga spravi v suženjstvo, nakar mali odraste in gnusneža fenta. Preučevalci Miliusa dolžijo skrunitve, ker je dosti filmogledcev to razlago vzelo za sveto. Ostala vsebina filma enakotako temelji na režiserjevih idejah, med katere so vpleteni odmevi Howardovih zgodb.

Ker marsikod, recimo na Amazon.co.uk, 'definitivno edicijo' Conana the Barbariana v kovinski šatuljici prodajajo za bagatelo, nimate izgovora, da ga ne naročite takojci, če si ga že ne lastite.

Ko so bili postavljeni ti temelji, se je lahko začelo drugo delo. Stripar Ron Cobb je izdelal na stotine risb za sne­malno podlago, pri čemer se je zlasti posvetil orož­jem. Z realističnega vidika, ne le umetniškega. Ko­nan vihti dva meča, atlantidskega in mojstrskega (atlantean sword, master sword), katera ne le, da ju je Cobb zrisal na podlagi zgodovinskih in obrtniških dejstev. Atlantidskega je opremil s polno grafično zgodbo o po­­begu prebivalcev nesrečega kontinenta, če­prav se tega skoraj ne vidi. Vsak prototip rezila je stal deset tisoč dolarjev in je bil narejen iz aluminija, jekla ter stek­lenih vlaken. Prav tako je poskrbel za dizajne oklepov in oblačil ter za podobe odprtih prizorišč. Te so našli v Španiji, kjer so nato posneli večino materiala.