Pazi, pada!
Smo sedaj naposled pri trajektoriji leta? Ha, smo. Osnova je preprosta: če drži puško v rokah Čak Noris, gredo vse krogle v falote, sicer zgrešijo. Šalo v malho, pri fiziki v šoli ste to jemali pod imenom poševni met. Ko predmet vržemo poševno naprej, nanj v vakuumu deluje le sila teže, ki ga pospešuje v smeri proti tlom. Navpična komponenta hitrosti najprej na vrhu krivulje pade na nič in telo začne padati proti tlom, ki jih doseže po enakem času, kot ga je porabilo za dosego najvišje toč­ke. Vodoravna komponenta hit­rosti ni ovirana z ničimer, vse do dotika s tlemi.
V realnosti seveda nimamo vakuuma, zato na izstrelek učinkuje upor zraka. Ta vpliva tako na vodoravno kot navpično hitrost, kar pomeni, da realna krivulja ni ne tako visoka, ne tako dolga kot prej opisana idealna. Važen je predvsem čas leta: dlje kot krogla leti, večji je padec in bolj ukrivljena je krivulja, s čimer je ote­že­no merjenje! Zategadelj imajo v tem pogledu veliko prednost hitrejši izstrelki. Sloviti protiletalski top 88 mm je radiral sovražne tanke rav­no zaradi hitrih granat z zelo položno krivuljo.

Krogla ni praktično nikoli usmerjena direktno v smer leta, marveč s konico 'riše' okoli osi spirale z vzorcem na dnu slike. Brez motenj se zopet poravna, vse do zelo velikih razdalj, kjer začne pešati.

A zakaj vam govorim o nekih krivuljah, če pa v filmih vsi streljajo naravnost in vse zadenejo? Za primer: krogla iz ostrostrelske puške bo pri 900 metrov oddaljenem cilju dosegla višino nekaj metrov nad vodoravnico. Če bi bila vmes hiša, bi lahko zadeli koga v prvem nadstropju. Pri ciljih na recimo 200 metrih je vrh krivulje precej niže, toda še vedno na vsaj dveh decimetrih nad vodoravnico - dovolj, da zgrešimo terorista, ki moli čeber izza zidu. Boji se v nasprotju s splošnim prepričanjem namreč ponavadi ne vršijo na veliki bližini! Ko smo že pri tejle: pravilna definicija ('point blank') je razdalja, na kateri bomo ob namerjanju v cilj zadeli ne glede na to, na katero razdaljo je orožje pristreljeno. V igricah je vedno tako, hi hi.

Vrh idealne parabole je na polovici, trajektorije pa na 55 % dolžine. Tudi največji doseg ni pri 45 stopinjah naklona, temveč na okoli 31.

Večkrat sem omenil pristreljenost (drugi izraz je 'ni­čenje' - zeroing). Toda kaj to sploh je? Ko pogledamo skozi namerilno napravo orožja, ne gledamo zares v smer cevi, saj je ta zaradi poševnega strela ob­r­njena malce navzgor. Če imamo orožje pristreljeno na dvesto metrov, se bo konec krivulje s smerjo zret­ja križal dvesto metrov od nas. Če smo torej na taki raz­dalj

Pri bojih v naseljih s karabinkami se ponavadi ni treba ubadati z nastavljanjem merkov. Zadolženi ostrostrelci pa bodo po drugi plati s tem in merjenjem razdalje imeli kar precej dela.

i od cilja in vanj namerimo, bi ga morali od ostalih idealnih pogojih zadeti. Finese puške in streliva niso važne, kajti ob uporabi enakega streliva bi se morala pres­neta reč vselej obnašati po pričakovanjih. Ste kot nadebuden nedeljski snajper pri­ča­ko­vali odgovor, kako natančno izračunati let do cilja? To je zelo težko in večina balis­tičnih tabel, ki jih dobimo ob strelivu in si moramo z njimi pomagati, je napravljena na podlagi poskusov, saj je parametrov preveč.
Na strel sicer vplivata tudi pritisk in temperatura. Razlika v gostoti zraka med morsko obalo in gorami je velika in lovec v redkejšem gors­kem zraku, ki je imel puško pristreljeno ob morju, bo tenko piskal, ker mu bo nosilo čez cilj. Redkejši zrak pa je moč tudi dobro izrabiti: nemški 'pariški top' iz prve svetovne vojne je svoje 210 mm granate po­šiljal 130 kilometrov daleč. Pri topništvu in tankih atmosferske podatke danes zbirajo senzorji in jih predajo ba­lističnim računal­ni­kom. Največji problem je močan veter. Čelni bo sk­raj­šal let krogle, bočni pa jo bo odnesel iz smeri, na ve­č­jih razdaljah lahko za več met­rov. Zato je treba usmeriti merek v veter, koliko, pa je odvisno od streliva, saj je učinek vetra kritično odvisen od časa leta.
Pri streljanju v klanec - ni važno, ali navzdol ali navzgor - je sila teže us­merjena malce drugače glede na krivuljo in ima manjši učinek, s či­mer je padec ma­njši. Zato je treba meriti pod cilj! In opozorilo: čeravno je učinkoviti doseg pušk do okoli petsto metrov, lahko vseeno nesejo kakih pet kilometrov daleč, kar je hudo pomembno, če nočemo koga zadeti po nesreči. Že vodoraven st­rel iz puške pade na tla šele po okoli 400 metrih, iz pištole po dve­sto­tih. Nikoli ne streljajte v tarčo brez nasipa za njo! Razen v igrah. Tam itak hočemo vse pobiti.

Ob vsem streljanju v zrak na bližnjevzhodnih oh­ce­tih se vprašaš, na čigave betice to pade. Mythbus­terja sta pokazala, da energija krogle v prostem pa­du ni zadostna za hude poškodbe. V paraboli iz­stre­ljene krogle pa so zaradi višje hitrosti zelo nevarne.