Revija Joker - Ko odjekne strel

ČLANKI
stranka » članki » vedež » Ko odjekne strel

Frčečasmrt
No, krogla je končno zapustila cev. Se lahko zdaj posvetimo zunanji balistiki in krivulji leta? Ne še. Najprej par besed o kroglah samih. Dandanes so običajno narejene iz svinca, izstrelki za prebijanje oklepov pa iz jekla, ki je trše. Sodobni naboji so povečini oplaščeni: okoli jedra je dobrega pol milimetra debela plast iz srednje trde kovine, ponavadi bakra ali mehkega jekla. Namenjena je boljšemu drsenju po cevi, saj je svinec mehek in bi se utegnil na risih trgati, medtem ko je prebojno jeklo tako trdo, da bi lahko poško­do­valo cev. Teža izstrelkov se v anglosaškem sistemu me­ri v granih, ki je slabih 65 miligramov. Krogle imajo največkrat od petdeset granov navzgor, kar nanese nekaj gramov. Za primer: strelivo 5,56 x 45 mm NATO tehta 62 granov, to je okrogle štiri grame. Ne sliši se veliko, a ko ti jo pobirajo iz rane, BOLI.

Pri podzvočni hitrosti tečejo tokovi ob naboju po­dobno kot vodni ob čolnu. Na meji pridejo udar­ni valovi, ki izstrelku poberejo dosti energije, in upor naraste. V nadzvočni coni nato zopet pade.

Okej, kugle smo podelali, pojdimo na krivuljo ... Nak, ne še! Pred tem je treba obdelati upor zraka, najvaž­nejši de­javnik za let krogle. Osnova je dokaj zd­ra­vopametna: če se predmet giblje skozi zrak, ga mora od­­ri­vati pred sabo. Rezultat je sila, nasprotna smeri leta in odvisna od hitrosti predmeta: višja kot je hit­rost, večji je upor. Ampak potem se začno finese. Konica krogle ni ob­r­njena naravnost v smer leta, zato sila upora ni usmerjena naravnost nazaj, marveč se upira v prednji spodnji del krogle. Vse to pogojuje še hitrost zvoka v zraku (mach 1 oziroma 340 metrov na sekundo). Pri letu pod, na meji in nad hitrostjo zvoka v zraku se namreč zračni tokovi ob izstrelku gibljejo zelo različno, s tem pa je drugačen upor. Posledica vse te kolobocije je, da hočemo projektil z nadzvočno hitrostjo pri njej obdržati skozi ves let, saj ob padcu v transonično cono trpita tako domet kot natančnost. Težje pištolsko strelivo, kot je .375 magnum, nikoli ne prebije zvoč­nega zidu, zato ga je precej nesmiselno uporabljati za karkoli drugega kot pokanje na blizu, medtem ko že omenjeni 5,56 x 45 mm NATO iz ustja cevi jurišne puške M16 odfrči z 940 m/s in pade pod hitrost zvoka šele po šeststo met­rih.

Zanimivo je, da so krajši in debelejši naboji v zraku giroskopsko stabilnejši, čeprav so videti nerodnejši. Masa na večji razdalji od osi ima namreč večji vztrajnostni moment. Zato pa vitkejši bolje režejo zrak. Na desni so šibre.

Toda upor zraka je odvisen tudi od krogle, mar ne? Tako je, in to nam pove balistični koeficient. Sestav­ljen je iz presečne gostote krogle (masa, deljena s pre­­sekom), deljene z aerodinamskim faktorjem, rezul­tat pa mora biti za dober domet čim večji. To pomeni enostavno tole: težja in ožja kot je krogla, bolje leti skozi zrak. Brihtni bodo hitro pogruntali, da presek narašča s kvadratom, masa pa s kubom premera, zato se ob večanju dimenzij presečna gostota vselej viša. Posledica je, da ima krogla iz puške največji domet nekaj kilometrov, topovska granata pa nekaj deset njih. Aerodinamski faktor je odvisen od oblike krogle in ga ni moč izračunati matematično, temveč do njega pridejo s poskusi. Vseh oblik se tu kajpak ne moremo dotakniti, zato omenimo najpomembnejši po­datek: pravilna krogla ima sedemkrat slabši aerodi­namski koeficient od podolgovate zašiljene, torej sedemkrat hitreje izgub­lja hitrost zaradi upora. Evo razloga, zakaj so podolgovati izstrelki izpodrinili okrogle.

'Oblak' ob letalu je zračni udarni val, ki nastane ob prebitju zvočnega zidu. Naboj faše podobne v manjši obliki in z značilnim pokom.

Še nekaj zanimivega je treba povedati pri uporu: deluje tudi na zadnjo stran krogle. Zračni tokovi potrebujejo nekaj trenutkov, da se za zadkom spet zd­ružijo, zato vmes nastane vakuum. Ker je tam tlak zni­žan, to vleče kroglo nazaj in jo upočasnjuje. Pri maj­hnih izstrelkih pomaga lahlo poševen zadnji konec, medtem ko se v artileriji zatekajo k nečemu drugemu. Tako imenovane granate s pomožnim plins­kim pogonom imajo na zadku plinsko turbino, ki polni prostor za granato z zrakom in izniči vakuum. Razlika v do­metu glede na navadne granate je lahko čez dvajset odstotkov!

Ko odjekne strel objavljeno: Joker 180
julij 2008


sorodni članki