Revija Joker - Ko odjekne strel

ČLANKI
stranka » članki » vedež » Ko odjekne strel

Vroče!
Pri strelnem orožju se ogromno hakeljcev skriva že v tistih nekaj tisočinkah sekunde, ki jih krogla potrebuje, da doseže ustje cevi. To raznoliko področje pokriva znanost o notranji balistiki.
Ponovimo na hitro, kaj se zgodi v notranjosti orožja, da reče pok. Ob potegu za petelina mehanizem sproži udarno iglo, ki zadene netilo v zadnjem delu naboja. To je majhen

Ne, ladja ni fasala zadetka, niti ne gre za kako ekshibicijsko predsta­vo. Takole urežejo 406 mm težki to­povi bojnih ladij razreda iowa.
košček zaresne ekslozivne snovi, na primer tetrila, ki ob udarcu pošlje plamenček v smodniš­ko polnitev v tulcu. Ta se ob gorenju iz trdne spreminja v plinasto obliko, za katero vemo, da ima večjo pros­tornino. Hkrati se sprošča toplota, ki dvigne temperaturo nastalega plina, kar povzroči višji tlak. Dotič­ni potisne kroglo po cevi. Smodnike smo srečali že v Jokerju 178 in se seznanili z njihovim nastankom ter sestavo. Večina si smodniško polnitev predstavlja kot kupček črnega prahu, ampak sodobni smodniki imajo mnogo fines. V tulcu so v obliki zrn premera mi­­limetra ali več, ponavadi valjaste ali kroglaste oblike. Nekateri imajo v valjčkih tunelčke in so prevle­če­ni z grafitom. Zakaj bi kdo hotel tako zapletena zrna? Glavni lastnosti smodnika sta poleg energije še hitrost in način gorenja. V tem oziru ločimo tri vrste. Degresivni smodnik gori vedno počasneje, ker se površina gorenja s časom zmanjšuje. Tak smodnik doseže vrh v tlaku zelo hitro, ko je krogla še na začetku cevi, nakar tlak pade. Nevtralni smodnik - va­lj­čki z eno luknjico - gori enakomer­no, medtem ko progresivni go­ri ved­no hitreje. Slednje dosežejo z ome­njenimi več tunelčki in grafitno prevleko, ki zavira gorenje. Zaradi tega je vrh v tlaku dosežen kasneje, ko je krogla že bliže koncu cevi. Zato so degresivni smodniki pripravni za kratke cevi (pištole) in šibrenice, progresivni pa za puške risanice. V dolgi cevi je treba pač dlje oh­ranjati višji tlak, da lahko krogla premaguje trenje v njej. Omenjena ločitev je pomembna, saj lahko nepra­vilna raba smodnika botruje hudim nesrečam!

Sodobni naboj je sestavljen iz tulca (A), v ka­te­rega ustju čepi krogla (B). Ko udarna igla useka po netilu (C), pride do vžiga smodniške polnitve (D) in krogla z jedrom (E) ter plaščem (F) odfrči.

Kako hitro smodnik gori, je odvisno tudi od temperature in tlaka. Višja kot je temperatura, hitrejše je gorenje in zajetnejša je energija krogle ob ustju cevi. To sicer redko pride do izraza, saj je v razponu temperatur v celinski Evropi razhajanja v hitrosti ob ustju cevi zaradi tega zgolj okoli 10 metrov na sekundo. Celo na Antarktiki znajo imeti večji vpliv druge atmosferske okoliščine. Ko smo že pri temperaturi - spontani vži

Valjčki in kroglice niso edina oblika delcev. V večjih granatah so nemalokrat v špagetih, kot tule sloviti kordit.
g serijskega streliva se ponavadi zgodi pri 150 in več stopinjah Celzija. Če ga torej kuhate v vreli vodi, mu ne bi smelo biti hudega, ako ga vržete v odprt ogenj, pa bo mnogo glasnejše. Takole naokoli leteče krogle so sicer dosti manj nevarne oziroma po­čas­nejše od tistih, ki priletijo iz puš­ke, saj se sila smod­nika us­meri v vse smeri. Kljub temu pa bi si tisti, ki bi samovoljno stal poleg takega dogajanja, zaslužil nagrado za butlja leta.
Tlak je po drugi strani mnogo pomembnejši, kar je lah­ko ponazoriti. Če iz petar­de stresete smodnik v ličen kupček in ga prižgete, bo nastali kraval neimpresiven. Če ga pustite v petardi, kjer plini ne morejo nika­­mor uiti, pa ni dobro imeti rok v bližini. Pri strelnem orožju v slabi tisočinki sekunde temperatura naraste čez 3000 stopinj Celzija, tlak pa lahko doseže tudi 4000 barov, nakar hitro pade proti 500 barom, ko krog­la po dveh ali treh tisočinkah sekunde doseže konec tunela. Da, jeklo se začne taliti nekje pri polovici te temperature, a ker je časovni interval tako kratek, resnih posledic ni, razen pri rafalnem orožju. Smodnik preda izstrelku le okrog 40 % svoje energije, kar pome­ni, da krepelca niso najbolj ekonomične naprave. Ka­ka četrtina gre neposredno v segrevanje cevi, nekaj procentov v trenje med kroglo in cevjo, več kot tret­jina pa v izgubljeno delo plina po tistem, ko krog­la odleti izcevi.

Ko odjekne strel objavljeno: Joker 180
julij 2008


sorodni članki