Revija Joker - Napoleon I.

ČLANKI
stranka » članki » vedež » Napoleon I.

Cesar
Ker je imel Napoleon ljudstvo na svoji strani, je 9. novembra 1799 tvegal in obrnil topove proti vladni palači. V skupščinski dvorani je dosegel, da so poslanci izglasovali odpravo direktorija in ustanovitev nove vlade s tremi konzuli, eden od njih je bil kajpakda Bonaparte, ki se je odločil krepko urediti državo. Še istega leta je izdal nov zakonik - Code Napoleon - ki je temelj moderne francoske ustave. Utrdil je vojaške sile in s pridobitvijo vseh ozemelj, ki so jih Franciji zavezniki odškrtnili med Napoleonovo odsotnostjo, ter zmago nad Avstrijci pri mestu Marengo ponovno pokazal francosko nadmoč na evropskih tleh. Vojaki oziroma kar vsi Francozi so ga častili in oboževali. Imenovali so ga za dosmrtnega konzula, kar mu očitno ni bilo zadosti. Leta 1804 je odslovil ostala dva konzula, se oklical za cesarja Francije in se v katedrali Notre-Dame dal maziliti papežu Piju VII.

Napoleon Bonaparte se je sam oklical za cesarja in v ta namen dal pripeljati papeža v Pariz.

Cesarski naziv je Napoleona navdal s takim zanosom, da se je pripravljal na domala nemogoče: hotel je napasti Anglijo. V ta namen je zbral veliko ladjevje v španskem atlantskem pristanišču Cadiz. Na generalovo veliko žalost je angleška mornarica presenetila Francoze in ob rtu Trafalgar se je 27. aprila 1805 odvila največja pomorska bitka tistega časa. Angleška flota sedemindvajsetih ladij pod poveljstvom admirala Nelsona je presekala številčnejšo urejeno francosko linijo in povzročila zmedo. Bitka se je končala v šestih urah z gladko zmago Angležev, ki jim ni potonilo niti eno plovilo, medtem ko so jih sovražniku poslali na morsko dno kar dvajset. Angleži pa so vseeno utrpeli škodo: francoska topovska krogla je Nelsonu odstrelila glavo. V spomin so zato poimenovali trg v Londonu Trafalgar Square in tam postavili ad-miralov kip. Ta hud poraz je povsem oslabil francosko ladjevje, zato ni nihče več razmišljal o invaziji čez Rokavski preliv. Vseeno pa je Napoleon hotel še naprej nagajati Angležem, zato je prodal francosko kolonijo v Severni Ameriki, Lousiano, Združenim državam. S tem je napolnil državno blagajno in upal, da bodo Američani vrnili uslugo izpred let ter Franciji morebiti

Admiral angleške flote Horatio Nelson pred smrtjo. Po njej je bil namreč brez glave.
pomagali. Kot se je izkazalo, so bili upi jalovi. ZDA so ravno začele biti svobodna država in jim ni prav nič dišalo vojskovanje na stari celini.
Napoleonovo vzvišeno obnašanje je zopet sprožilo vojno. Proti njemu so se obrnile domala vse države, vključno s Švedsko in Rusijo. Na srečo Francozov se koalicija nikoli ni uspela zediniti glede strategije, zato je spet utrpela poraze. Napoleon je najprej potolkel Angleže, ki so se izkrcali na Nizozemskem, nato se je obrnil na jug, proti Avstrijcem. Porazil jih je pri Ulmu, nakar je vkorakal na Dunaj. Svetorimski cesar Franc II. oziroma kasnejši avstrijski cesar Franc I. (to je en in isti človek) je na pomoč poklical ruskega kolego, carja Aleksandra I., ki mu je v poslal svojega najboljšega generala Kutozova. Dobrih šestdeset tisoč Francozov se je spopadlo z devetdeset tisoč možmi avstrijsko-ruske armade v tedanjem mestu Austerlitz (Slavkov na Češkem). Z odlično taktiko je Napoleon hitro zmagal. To je bil vrhunec Korizičanove kariere, saj je postal gospodar vse osrednje Evrope, in k

Zmaga ob rtu Trafalgar je pomenila še dodaten dokaz angleške pomorske premoči.
onec Svetega rimskega cesarstva, ki ga je tisoč let poprej pričel Karel Veliki. Svoje ozemlje je razkosal in ga podaril svojim bratom, sestram in ostalim bližnjim žlahtnikom. Takrat so nastale tudi Ilirske province, katerih glavno mesto je bila Ljubljana.
Leta 1806 je Napoleon po zmagi nad Hohenzollci (nemška družina, ki je vladali v Prusiji) ob saškem mestu Jena odredil embargo na trgovino z Anglijo. Svojega sovražnika je hotel potolči gospodarsko.

Napoleon I. objavljeno: Joker 94
2001