Revija Joker - Napoleon I.

ČLANKI
stranka » članki » vedež » Napoleon I.

Egipt
Napoleon se je vrnil v Pariz, kjer pa ni mogel mirovati, zato je direktoriju predlagal pustolovski načrt: osvojiti Egipt. Kakor se to sliši hecno, je imelo namen, pravzaprav dva. Egipt je bil takrat pod Turško nadvlado in z zavzetjem bi Francozi močno oslabili sredozemsko moč svojega nasprotnika. Drugi razlog pa je bil v francoskih apetitih. Napoleon je bil namreč načitan človek in pot Aleksandra Velikega mu je bila dobro znana. Egipt je bila dobra odskočna deska za hitro osvojitev Otomanskega cesarstva, nakar bi bila pot na vzhod, v Indijo, prosta. Toda egipčanska kampanja ni prinesla želenega uspeha. Francozi so sicer nekajkrat z lahkoto premagali Egipčane, ki so nad topove krenili s težko, srednjeveško konjenico, vendar so Angleži Napoleonu kaj kmalu dobesedno porezali peruti v slavni bitki v zalivu Abukir. Tamkaj je bila zasidrana francoska flota in četudi je bil Napoleon strateški veleum, je to veljalo le za kopno. Štirinajst angleških topnjač je v noči 1. avgusta 1798 napadlo sedemnajst zasidranih francoskih ladij. Zjutraj Francozi niso imeli niti ene barkače več, angleški admiral Horatio Nelson pa ni utrpel nikakršne škode. Ta zmaga je motivirala evropske narode v protifrancosko koalicijo in avstrijsko-pruske sile so pričele pošteno slabiti francoske meje. Medtem je Napoleon še leto dni bil bitke v Jutrovi deželi, nakar je odnehal, kajti zaradi izgube ladjevja je ostal brez vsakršne podpore. Hitro se je vrnil v domovino, ki je bila v strašnem neredu. Direktorij se ni izkazal, gospodarstvo je bilo majavo in sovražniki so tolkli tako z vzhoda (Avstrija, Prusija in Rusija) kot z zahoda (Španija in Portugalska).

Napoleon I. objavljeno: Joker 94
2001