Revija Joker - Napoleon I.

ČLANKI
stranka » članki » vedež » Napoleon I.

Ancien regime
Renesansa, ki je končala srednji vek in z novimi pogledi na svet ter predvsem na človeka ponesla civilizacijo, ki je dolga stoletja stagnirala, na novo stopnico, je odprla nemalo novih vprašanj, zlasti v odnosu do cerkve. To je tudi spodbudilo zahteve po preoblikovanju cerkvenih naukov in obredja, kar se je skozi reformacijo končalo z ustanovitvijo protestantskih skupnosti. Rimskokatoliška cerkev s papežem na čelu je takemu uporniškemu obnašanju nasprotovala in poskušala omiliti zamere z lastno prenovo - protireformacijo. Jasno je, da so bili vsi tovrstni premiki često zelo krvavi, saj je oblast kakršenkoli punt, kmečki ali verski, v kali zatirala. Ni čudno, da je bilo ljudstvu počasi zadosti jalovega kreganja, kako tolmačiti različne odstavke katekizma, in podobnih nesmislov. Polne ječe, sežiganje čarovnic in praznoverje življu, še posebej novemu družbenemu redu, meščanstvu, ni godilo. Pričelo se je novo intelektualno gibanje, ki je težilo k osvoboditvi vraževerstva,strpnosti do sočloveka in poudarku na razumu. Pričelo se je razsvetljenstvo.
Miselnost ljudi je težko spremeniti, še posebej, ako jih hočeš prepričati v tako nore reči, kot je skrb za higieno. Na srečo razumnikov pa se je v Evropi našlo par vladarjev, ki so se v boju za razsvetlitev množic nastopali v prvih vrstah: pruski kralj Friderik Veliki, avstrijska cesarica Marija Terezija in nenazadnje tudi ruska carica Katarina II. Le francoski kralji so ohranjali stare nazore, kot da se jih vse skupaj ne tiče oziroma da o vsem skupaj nič ne vedo. Skratka, delali so se - Francoze. Naslednika Sončnega kralja, Ludvik XV. in Ludvik XVI., sta bila nesposobna od peta do napudrane glave in sta najraje igrala tenis, pomerjala lasulje, hodila v opere in tratila velike količine denarja za gradove. Medtem so kmetje garali za tri, meščanstvo je plačevalo visoke davke, plemiči pa so bili privilegiran sloj, ki ni počel nič in je bil temu primerno tudi ničelno obdavčen. Stari absolutistični politični red, tako imenovani ancien regime, je v drugi polovici osemnajstega stoletja cvetel le še v Franciji. Razsvetljenska kultura je sicer obstajala, vendar ni imela revolucionarnih namenov. Toda kaj hitro se je stanje obrnilo na glavo.

Napoleon I. objavljeno: Joker 94
2001