Revija Joker - Kaj bi bilo, če ...

ČLANKI
stranka » članki » vedež » Kaj bi bilo, če ...

Pogled med bite
Morda vas bo presenetilo, ampak v igrah je več zapletov z alternativnimi zgodovinami, kot je videti na prvi pogled. Zato se bomo osredotočili le na uspešnice zadnjih let. Načeloma jih lahko ločimo na dve struji: fiksno in strateško zgodovinsko. V prvo spadajo igre, kjer je točka razcepa določena in deluje kot temelj zgodbi, scenariju, kampanjam in podobnemu. Command & Conquer: Red Alert denimo plete mrežo okrog fiktivnega dogodka, da se je Albert Einstein te­le­por­tiral v preteklost in ukinil Adolfa Hitlerja. Posledica je plima rdečkarjev. Mistmare nas je strašil z v srednji vek ujeto sodobnostjo, ki je bila posledica pojava ča­robne megle v času kri­žars­kih vojn po precejšnjem delu znanega sveta. Iron Storm, postavljen v leto 1964, se poigrava z idejo sveta, kjer so boljševiki puš­nili, ker je podaljšalo prvo svetovno vojno za desetletja. V Crimson Skies smo poleteli nad Združenimi drža­va­mi, razpadlimi v veliki depresiji, Re­sistance: Fall of Man za PS3 pa se je ob­ratno igral z mislijo, da do depresije in posledično dru­ge svetovne sploh ni prišlo.

Tak izpad si lahko privoščite v legendarnem špi­lu Red Alert. Saj ne, da ne bi izgledalo kul, ampak a ni malo nevarno s cepelini napadati Kip svobode, ki je oborožen z baklo in špičasto tiaro?

Na drugi strani so strateške zgodovinske igre, v katerih moremo ali celo moramo skozi igranje določiti novo pot zgodovini od točke razcepa, ki je nastavljena v scenariju. V ožjem smislu so to lahko simulacije zgodovinskih bitk oziroma serije spopadov, v širšem pa simulacije celih zgodovinskih imperijev. Zastopnik prvih je Panzer General 2, kjer je lahko pot skozi kam­panjo zgodovinska, lahko pa tudi ne, če se v po­sa­meznem scenariju odrežemo drugače, kot je na­re­kovala zgodovina. A zgodovinske simulacije imperijev so še dosti bolj zapletene. Težava takih iger je nagnjenost k temu, da zgodovinskost sama po sebi odplava v franže, če to hočemo ali ne. Zato so ji v pomoč prožilniki (kvazi)zgodovinskih dogodkov, ki skrbijo, da igralnost preveč ne trpi. Najbolj igrani naslovi prihajajo iz švedskega Paradoxa; trenutno sta najbolj nažigana Europa Universalis 3 in Hearts of Iron 2. Osnovna ideja je pri obeh enaka, le časovno okno za toč­ko razcepa je v prvem primeru omejeno na renesan­so, v drugem pa na širši čas druge svetovne voj­ne. Semkaj lahko stlačimo tudi Cive in sorodne špile oziroma vsaj nekatere njihove scenarije ali kampanje.

Realnočasovni strategiji War Front: Turning Point očitajo debelo kopiranje serije C&C, le da v tej zgodovini Švabi še kako migajo.

Za bolj priljubljene naslove so seveda na voljo številne domače predelave na temo alternativnih zgo­do­vin. Moderji lahko dajo duška svoji domišljiji, zato izgotavljajo tudi predelave po predlogah tod omenjenih literarnih del.

Kaj bi bilo, če ... objavljeno: Joker 175
februar 2008