Revija Joker - Kaj bi bilo, če ...

ČLANKI
stranka » članki » vedež » Kaj bi bilo, če ...

Ven iz knjig
Kaj pa tisti, ki jih rišejo, snemajo in programirajo? O, tudi take imamo. Verjetno vas je večina gledala kultno TV-nanizanko s konca devetdesetih let prejšnjega stoletja Paralelni svet, v originalu Sliders. Ne gre za čisto alternativno zgodovino, saj so se tam igralci sprehajali skozi paralel­ne svetove, koder jih pri­čakala vsakič nova stvarnost na novo na­pi­sa­ne zgodovine. A vendarle je obstajala točka razcepa, postavljena da­leč v preteklost, v obdobje, ko so ljudje sobivali z neandertalci. Ideja je nekoliko kopirana po NBCjevi seriji radijskih iger Stroke of Fate iz leta 1953, kjer so

Hollywood se čiste al­t­ernativne zgodovine izo­gi­ba. Tole je izjema.
se avtorji igrali z različnimi scenariji 'kaj bi bilo, če', v katerih so nastopale različne zgodovinske osebnosti v alternativnih historičnih dogodkih. Predrugačene zgo­dovine in paralelne svetove lahko večkrat začopatimo tudi v različnih nanizankah fenomena Star Trek, predvsem v The Next Generation in Deep Space Ni­ne. Častno omembo si pak zasluži na mangah temelječa rižojeda serija animejev Zipang. Štorija je sestav­lje­na okoli sodobnega japons­ke­ga raketnega rušilca Mi­rai, ki se zaradi višje sile znajde v letu 1942 v bitki pri Midwayu in se kasneje zaplete v sov­raž­nosti z obema stranema. (Preveč projaponsko za moj okus. Bolje bi bilo, če bi takoj naredili skupinski sepu­ku.)
Kar se tiče filmske produkcije, je ta veja ZFja bor­no zastopana. Fat­herland, sicer TV-film, smo že omenili. S po­dobno tematiko, se pravi Anglijo pod okupacijo Nemčije po drugi svetovni, se ukvarja britanska drama It Can't Happen He­re iz leta 1966. Srčika dogajanja je v (ne)odnosih med domačimi nacističnimi ko­­laboranti, ki so bolj pa­peš­ki od papeža, in parti­zans­kimi silami. Hm. Ne vem, zakaj nimam težav pri vizualizaciji angleških nacijev. Eden redkih tovrstnih filmov, ki so igralsko bolje podprti (Kirk Douglas, Martin Sheen), je The Final Countdown iz leta 1980, kjer jedrska letalonosilka Nimitz rešuje Pearl Harbour leta 1941. Deja vu in kont­ro rumenkarjev najdi par vrstic više, sicer pa je film smrdel. Če želite izvedeti, kakšen bi bil lahko svet, če atentat na Kennedyja ne bi uspel, si lahko pogledate B-produkcijsko mojstrovino Timequest z Brucem Campbellom v glavni vlogi. Vseeno pa lahko najdemo tri kultne naslove, ki se ukvarjajo s kvazi (ker ne vemo, ali se naj bi zgodbe res odvijale v pre­teklosti) alternativno zgodovino na mikro ravni. To so Metuljev efekt (Butterfly Effect), Nes­končen dan (Groundhog Day) in Teci, Lola, teci (Lola rennt). V vseh treh primerih imamo opravka z glavnimi akterji, ki imajo več kot eno priložnost podoživljati eno te isto omejeno časovno okno ter vsakič na novo postaviti mikro zgodovino okrog sebe.

Slovenščina je sirota. Poleg Velikega rajha je pri založbi Učila pred kratkim izšla še Rothova mojstro­vi­na Zarota proti Ameriki. Človeka v visokem dvorcu lahko iščete pri Blodnjaku – in to je to. Zgornji prizor je sicer dražilni material za prihajajočo prvoosebno streljačino Turning Point: Fall of Liberty.

Še najbliže definiciji alternativne zgodovine je zajebant­ski dokumen­ta­rec C.S.A., kjer kanadski in konfe­daracijski zgo­dovinar vsak po svoje razlagata dogodke v namiš­ljeni zgodovini po zmagi konfederativnih sil v ame­ri­ški državljanski vojni. Gledljiva zadeva. Južnja­kar z naglasom razlaga, kako poraženih in oku­pi­­ranih se­ver­njakarjev ni bilo treba dolgo prepri­če­vati, kako lagodno in zabavno more biti sužnje­last­ništ­vo. Med oglasnimi bloki medtem propagirajo pri­pomočke za lov na črnuhe.

Ta prizor je iz zajebaventarca (mockumentaryja) C.S.A., kjer, normalno, zmaga Konfederacija. Zanimivo, da v tej alternativni zgodovinski veji vpliv na ostali svet ni velik. Bogami niti na Luno ne.

Kaj bi bilo, če ... objavljeno: Joker 175
februar 2008