Revija Joker - Kaj bi bilo, če ...

ČLANKI
stranka » članki » vedež » Kaj bi bilo, če ...

Klasiki
Kljub zgodnjim prvim korakom je ta literarna smer dosegla preboj v 'mainstream' dokaj pozno. Spet lah­ko potegnemo vzporednico z ostalimi smermi znanst­ve­ne fantastike, kjer šestdeseta veljajo za pričetek zla­te dobe te umetniške podsmeri. V primeru literature lahko s prstom gotovo pokažemo na samo enega klinca. Philipa K. Dicka. Poleg titule enega naj­več­jih klasičnih ZF-pisateljev (Ali androidi sanjajo električne ovce?, Ubik, A Scanner Darkly) velja za očeta in mamo sodobne alternativne zgodovine kot glavne umetniške literarne smeri. To je dosegel leta 1962 z nad­­vplivnim romanom Človek v visokem dvorcu (The Man in the High Castle). Zgodba je postavljena v čas po drugi svetovni, točka razcepa pa je nastopila že prej, leta 1933. Tedaj je bil uspešno izvršen aten­tat na ameriškega predsednika Roosevelta, njegovi nasledniki pa niso bili zmožni ustaviti velike depresije. Zato v drugi svetovni zmagajo sile osi. Ni le Dickovo sli­ko­vito pisanje pripomoglo, da je roman postal us­peš­ni­ca, pač pa tudi detaljno poznavanje zgodovine in umetelno umeščanje podatkov o alternativni polpre­tek­li zgodovini med podzgodbe. Teh je več in se z z raz­lič­nimi akterji prepletajo med sabo, tako da lahko iz delčkov sestavimo celotno sliko fantastične alternativne časovnice, kjer si v hladni vojni zgodnjih šestde­setih let nasproti stojita Nemčija in Japonska. Vsem nastopajočim je drugače skupno, da berejo pre­povedan roman o alternativni zgodovini, kjer zmagajo zavezniki. Tako sledimo še drugi izmiš­lje­ni ča­sov­nici v knjigi. Briljantno.

Stari dobri Dick je natepaval repo in krompir še dolgo po izdaji svoje mojstrovine, dokler ga ni zavohal Hollywood. Na sliki z Ridleyjem Scottom.

Dickov vpliv na literarno smer je bil očiten takoj, saj so ga v ZF-krogih nemudoma sprejeli. Vsee­no je trajalo desetletja, da je njegovo vrednost spoznala rulja, za kar se ima zahvaliti priredbam številnih svojih del v fil­me (Blade Runner, Total Recall, Minority Report). Se je pa začel po njegovi zaslugi motiv zmage na­cijev pojavljati pri drugih romanopiscih in je nemalokrat tudi zašel na zaslone. Med najvidnejše

Dickov Mož v Viso­kem dvorcu v nemš­kem prevodu. Ironično.
moderne klasike te literarne podzvrsti lahko tako prištevamo še tri imena. Roberta Harrisa in njegov Veliki rajh 1964 (Fatherland) iz leta 1992 pozna marsikdo izven žanra, saj so po njem dve leti kasneje posneli istoimenski film z Rutgerjem Haurejem v glavni vlogi. Rajh tako kot Dickovo delo prikazuje šestdeseta leta dve desetletji po na­cis­tični zmagi, ko Hitler čil ino zdrav praz­nuje svoj 75. rojstni dan. Le da gre tu za klasično kriminalko z manj fantastičnih elementov. Glavna ose­­ba je namreč običajen berlinski detektiv, ki pre­is­kuje umore vodilnih nacis­tič­nih uslužbencev. Ti so se pričeli mno­žično dogajati tik pred obiskom ame­ri­škega predsednika Kennedyja. Kifeljc tako naleti na dokaze, da naciji niso bili vedno tako dobri fantje, kot so njihovi zgodovinarji hoteli prikazati ...
Preostala utemeljitelja žanra sta Harry Turtledove in S.M. Stirling. Navdihnjena z Dickom sta zadevo zastavila še precej bolj ši­ro­ko in svoje domišljijske svetove izdelala d

Veliki rajh 1964 bolj cilja na ljubitelje krimi­čev kot na ZF-frike.
o zadnjih podrobnosti. Tutledo­­ve je najbolj uspel s tre­mi. Videssos je niz trinajstih knjig, ki opisuje alternativno zgodovino, kot bi se po njegovem od­­vila, če Bizantinski im­perij ne bi nikoli pro­pa­del. V osmih romanih se­rij Worldwar in Coloni­za­tion je točka razcepa pri­hod vesoljčkov na Zem­ljo sredi vihre druge svetovne vojne, dočim je nje­govo najbolj znano delo serija enaj­stih knjig Timeline 191, s katero si je utr­dil položaj kralja steampunka. Poba je drugače še dejaven in piše tudi druge serije ter samostojne knjige. Je nadvse plodovit in če se ga zdaj odločite brati, imate gradiva do penzije. Značilnost njegovega pisanja so izredno mavrično-dinamični liki, kjer ni belega ali črnega, ter rašomonski pogledi na isti dogodek s strani več akterjev. Podoben, le precej bolj krvavošpricen slog pisanja ima Stirling, peonom znan kot avtor Terminatorja (romana, ne filma, na katerem te­melji). Njegove zgodbe se osredotočajo na vojaške plati alternativne zgodovine, zato so njegovi osebki pretežno vojaki vseh možnih rankov. Najbolj je znan po trilogiji The Domination.
Seveda omenjeni štirje niso edini, ki pišejo alternativne zgodovine. Od več sto profesionalnih piscev velja omeniti Kima Stanleya Robinsona in Howarda Waldropa. Tudi veliko zelo znanih osebkov je pisalo raz­prave na temo oziroma so izdatno uporabljali tovrstne elemente v svojih delih. Med prve sodijo Chur­chill, Gin­grich, Heidegger in Hegel, med druge pa Na­bo­kov, Twain, Proust, Mann, Woolf, Lem ter Asimov.

Kaj bi bilo, če ... objavljeno: Joker 175
februar 2008