Revija Joker - Kaj bi bilo, če ...

ČLANKI
stranka » članki » vedež » Kaj bi bilo, če ...

Prvi koraki
Hja, kot vedno. Če niso bili Grki, so bili pa Rimljani. Zgodovinar Tit Li­vij, živel je takrat kot Kristus, je manj izob­ra­ženi rulji znan predvsem po svojem neštetokrat citirani izjavi "Vae victis" ("Gorje premaganim"). Intelektualci pa vemo, da je napisal obsežno delo Zgodovina Rima. V enem od njegovih zvez­kov se tako zaplete v raz­­­pravo, kaj bi bilo, če bi Aleksander Veliki krenil na zahod, se pravi v zgodnji Rim, namesto na vzhod. Evo. Imamo fotra vede. Na tem mestu je smiselno ome­niti tematiko o perzijskih vojnah iz Jokerja 165, kjer LordFebo razpravlja o podobni možnosti, kaj bi bilo, če bi Grki popušili. Hja, nekaj je gotovo: pisali bi v klinastih kajlah namesto v latinici ali cirilici.

Zamislite si, da stare Grke poteptajo perzijski no­sorogi. Ah, dandanes bi se vozili po perzijskih preprogah in legalno kadili hašiš.

Kar se sodobnih smernic tiče, je smiselno iskati korenine v 19. stoletju, saj šele tedaj najdemo prva prava znanstvenofantastična dela. Za utemeljitelje ZF-prajuhe veljajo Francozi. Strokovnjaki delijo zgodovino ZF-del na tisto pred Julesom Vernom, kjer v nekate­rih delih najdemo samo posamezne elemente znan­s­t­vene fantastike, in na tisto po njem, ko ta literarna smer prepoznavno zaživi. Toda če odmislimo takrat že obstoječe krajše novele, eseje in razprave, v tej pr­vinski juhi najdemo prvi pravi ZF-roman z vsemi elementi alternativne zgodovine. Luis Geoffroy je leta 1836 spisal delo z naslovom Napoléon et la conquęte du monde (1812 - 1832). Napolenonovo osvajanje sve­ta, torej. Točka razcepa je vojna z Rusijo leta 1812, ki jo Napolen dobi, nakar se dve leti kasneje sp­­ravi nad Anglijo in potem nad ves svet, proti ka­te­re­mu dobi zadnjo bitko leta 1832. Avtor podrobno opiše tudi tehnične dosežke, ki bi jih bil zmožen izgotoviti svet pod Napolenovim poveljstvom. Električne naprave, le­te­če avtomobile, nadzor vremena, pisalne stroje, ra­čunala ... Samo tega bi se še manjkalo. Si predstavljate programski jezik v francoščini? Si XY = 0 alors l'écho (ID) autre / fin ...

Napoleonove vojne so bile prva res hvaležna te­ma za debate o alternativnih zgodovinah. Takrat je nastal tudi prvi zaresen roman na to temo.

Roko na srce, večina del v času okrog preloma stoletja je točko cepitve itak postavljala v čas Napoleno­vih vojn ali ameriške državljanske vojne. Prav zmaga konfederacijskih sil v tej vojni je bržda največkrat upo­­rabljen motiv v delih o alternativni zgodovini, tako da je odločilno prispevala k vsej subkulturi, steampunk imenovani. Kasneje sta se motiviki pridružila še prva in končno druga svetovna vojna. Obenem se je v tem času dosti eksperimentiralo z mešanjem alternativnih zgodovin in ostalih literarnih smeri, kjer so določeni poskusi zašli celo izven literature.

Za širitev drugega najbolj uporabljanega motiva alternativne zgodovine, zmage Švabov v drugi svetovni vojni, je zaslužen Philip K. Dick.

Kaj bi bilo, če ... objavljeno: Joker 175
februar 2008